Rekordno visoke temperature so letos izmerili v Franciji, Španiji, Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, v Švici in Nemčiji. Sredi vročinskega vala je trenutno tudi Slovenija, po napovedi vremenoslovcev pa bo trajal vsaj do konca tedna.
Najbolj ogroženi otroci in starejši
Vročinski valovi z dnevnimi temperaturami nad 30 stopinj Celzija in tropskimi nočmi, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, predstavljajo veliko obremenitev za človeški organizem. Najbolj ogroženi so majhni otroci, nosečnice, starejši, kronični bolniki ter ljudje, ki opravljajo težka fizična dela ali delajo na prostem.
Po besedah direktorice Inštituta za okoljsko medicino v centru Helmholtz v Münchnu Klaudie Traidl - Hoffmann ima človeško telo določeno sposobnost prilagajanja na vročino, vendar je ta večja pri ljudeh, ki so visokim temperaturam izpostavljeni dlje časa. V svoji knjigi Medicina prihodnosti – Zdravljenje v spremenjenem svetu poudarja, da prilagajanje organizma novim podnebnim razmeram ne poteka v letih, temveč v stoletjih.
Visoke temperature obremenjujejo tudi pljuča
Pojasnjuje, da telo že pri zunanji temperaturi okoli 23 stopinj začne vključevati mehanizme za hlajenje. Krvne žile se razširijo, da lažje oddajajo toploto, potenje pa dodatno ohlaja organizem in pomaga ohranjati stabilno telesno temperaturo. Če ti obrambni mehanizmi niso več dovolj učinkoviti, so lahko posledice zelo resne. Med njimi so srčno-žilne težave, možganska kap in celo odpoved več organov, ko telo ne zmore več vzdrževati normalne telesne temperature.
»Ko telesna temperatura narašča, se pospešijo vsi procesi v organizmu. Pri 42 stopinjah pa se začne proces umirjanja,« opozarja zdravnica.
Visoke temperature obremenjujejo tudi pljuča. Čeprav znanstveniki še niso povsem pojasnili vseh mehanizmov na molekularni ravni, vse več dokazov kaže, da vdihavanje vročega zraka spodbuja vnetne procese, zaradi česar postanejo pljuča dovzetnejša za okužbe.
Na vročino se je treba pripraviti pravočasno
Traidl-Hoffmannova opozarja, da večina ljudi o posledicah vročine začne razmišljati šele, ko so težave že prisotne – ko začne pokati asfalt ali pa so reševalne službe preobremenjene. Zato svojim pacientom svetuje, naj se na poletne vročinske valove začnejo pripravljati že pozimi.
To vključuje posvet z zdravnikom glede morebitne prilagoditve terapije ali odmerkov zdravil. Ker lahko vročina okrepi vnetne procese, priporoča pravočasno zdravljenje alergij s specifično imunoterapijo. Enako velja za atopijski dermatitis, ki se v vročem vremenu pogosto poslabša.
Lahka hrana in dober spanec
Po njenih besedah bi morala biti vsaka kronična bolezen čim bolje urejena še pred začetkom poletne vročine. Ko vročinski val že nastopi, je najpomembnejše, da ljudje pijejo dovolj vode, uživajo lahko, predvsem rastlinsko prehrano, se izogibajo alkoholu in kajenju ter poskrbijo za dovolj počitka in kakovosten spanec. Prav spanec namreč telesu omogoča, da si vsaj delno opomore od toplotnega stresa, ki ga doživlja čez dan.
Ena največjih težav je, da številni med vročinskimi valovi slabo spijo. Zaradi tega organizem hitreje doseže stanje dekompenzacije, ko ne zmore več učinkovito uravnavati svojih funkcij.
Koliko vročine prenese človek?
Koliko vročine lahko posameznik prenese, je odvisno od njegove telesne odpornosti. Zdravnica to primerja s sodom – pri starejših kroničnih bolnikih in ljudeh, ki jemljejo zdravila, se ta sod med vročinskim valom napolni precej hitreje. Mlajši, telesno bolj pripravljeni ljudje in tisti, ki so vročine bolj vajeni, imajo sicer večjo odpornost, vendar tudi ta ni neomejena.
Traidl-Hoffmannova ob koncu opozarja, da tako hitro naraščanje števila ekstremno vročih dni in pospešene podnebne spremembe predstavljajo izziv, na katerega se niti ekosistemi niti ljudje ne morejo dovolj hitro prilagoditi.
