Svetovni dan KOPB, ki ga obeležujemo 18. novembra, letos poteka pod geslom »Zgodnje odkrivanje in zdravljenje za boljše življenje«. Mednarodna pobuda GOLD ob tem opozarja na zaskrbljujoč trend: številni bolniki za diagnozo izvedo šele takrat, ko so njihove dihalne težave že zelo izrazite in je bolezen močno napredovala.
Več kot le »kadilski kašelj«
KOPB je kronična bolezen pljuč, ki trajno omejuje pretok zraka skozi dihalne poti. Najpogosteje se kaže s težko sapo, kroničnim kašljem, izkašljevanjem in splošno zmanjšano telesno zmogljivostjo. Čeprav prevladuje prepričanje, da gre izključno za bolezen kadilcev – kajenje sicer ostaja najpomembnejši dejavnik tveganja –, zdravniki opozarjajo, da temu ni tako. Na razvoj pljuč in večje tveganje za nastanek KOPB lahko namreč vplivajo tudi dejavniki iz zgodnjega življenjskega obdobja.
Ne pripisujte pomanjkanja sape izključno staranju
Ker se bolezen razvija počasi in postopoma, ljudje prve znake pogosto zmotno pripišejo staranju ali zgolj slabši telesni kondiciji. Zato je izjemno pomembno, da ob dolgotrajnem kašlju ali zadihanosti obiščete zdravnika, ki bo s preprosto in nebolečo preiskavo – spirometrijo – izmeril delovanje vaših pljuč.
»Zadihanosti in slabše telesne zmogljivosti ne smemo sprejeti kot neizogibnega dela staranja,« poudarja mag. Irena Šarc, specialistka pnevmologije in vodja Oddelka za neinvazivno ventilacijo na Kliniki Golnik. Kot dodaja, lahko pravočasna prepoznava bolezni ter aktivno sodelovanje bolnika pri zdravljenju ključno prispevata k boljšemu počutju.
Sodobno zdravljenje prinaša novo upanje
Danes KOPB ni več bolezen, pri kateri bi bolnikom lahko ponudili zgolj zdravila za prvo pomoč pri hudi zadihanosti. Medicina je na tem področju izjemno napredovala in bolnikom nudi širok spekter pomoči:
Sodobna inhalacijska zdravila: učinkovito lajšajo simptome in preprečujejo nevarna poslabšanja bolezni.
Celostna obravnava in pljučna rehabilitacija: obravnava na Kliniki Golnik vključuje programe, ki bolnikom pomagajo izboljšati telesno kondicijo, zmanjšati zadihanost in ohraniti dragoceno samostojnost pri dnevnih opravilih.
Biološka zdravila in usmerjeni posegi: za izbrane bolnike s pogostimi poslabšanji in najtežjimi oblikami bolezni so na voljo tudi sodobnejši, zahtevnejši pristopi.
Poleg zdravil strokovnjaki izpostavljajo še pomen takojšnje opustitve kajenja, redne telesne aktivnosti in ustreznih preventivnih cepljenj. Ključ uspeha pa ostaja individualno prilagojena terapija, ki vsakemu bolniku omogoča, da od zdravljenja odnese kar največ in ponovno svobodno zadiha.