Svetovna medicina že desetletja išče »sveti gral« pri zdravljenju alzheimerjeve bolezni – način, kako bolezen odkriti, še preden se sploh pojavijo prvi simptomi, kot so pozabljivost, zmedenost in izguba orientacije.

Zdi se, da je ta sveti gral zdaj dobil obliko računalniškega algoritma. Nova študija britanskih raziskovalcev razkriva model umetne inteligence (UI), ki z neverjetno, 92-odstotno natančnostjo napove razvoj te uničujoče bolezni. In kar je najbolj osupljivo: to lahko stori do sedem let preden pacient sploh opazi, da je z njegovim spominom karkoli narobe.

Kako sistem deluje? Brez bolečin in dragih slikanj

Do sedaj so bile preiskave za zgodnje odkrivanje demence pogosto dolgotrajne, izjemno drage (slikanja glave, kot sta magnetna resonanca in PET CT) ali invazivne (odvzem likvorja iz hrbtenjače).

Novi UI model pa za svojo napoved potrebuje zgolj dve popolnoma preprosti stvari:

En standardni vzorec krvi: Iz katerega algoritem prebere specifične biomarkerje in beljakovine, ki nakazujejo na tiho propadanje možganskih celic.

Tri minute vašega govora: To je najbolj inovativen del odkritja. Pacient mora v mikrofon zgolj tri minute prosto govoriti o določeni temi ali opisovati sliko.

Kaj umetna inteligenca sliši, česar zdravnik ne more?

Morda se sprašujete, kako lahko tridimenzionalno sliko propadanja možganov nadomesti zgolj trideset sekund našega glasu. Skrivnost je v tem, da umetna inteligenca sliši vzorce, ki jih človeško uho (tudi uho najbolj izkušenega nevrologa) preprosto ne more zaznati.

Ko algoritem analizira triminutni zvočni posnetek, ne posluša le vsebine. Išče mikro-spremembe v govoru: neopazne pavze med besedami, rahle spremembe v ritmu dihanja, poenostavljanje slovničnih struktur, iskanje pravih besed in specifično frekvenco glasu. Te drobne, nevidne jezikovne napake so prvi in najzgodnejši opozorilni znak, da se v možganih začenjajo kognitivne spremembe.

Zakaj je sedem let tako pomembnih?

Mnogi bi se ob tej novici prestrašili: Zakaj bi sploh želel vedeti sedem let vnaprej, da bom zbolel za neozdravljivo boleznijo?

Vendar nevrologi poudarjajo, da je prav teh sedem let zlato okno rešitve. Čeprav alzheimerjeva bolezen trenutno še ni ozdravljiva, v zadnjih dveh letih na trg prihajajo nova zdravila, ki lahko njeno napredovanje močno upočasnijo ali celo ustavijo – vendar delujejo le, če jih pacient prejme zelo zgodaj.

Če vemo, kaj nas čaka čez sedem let, lahko s spremembo življenjskega sloga (ustrezna prehrana, ciljana vadba, spanje) in zgodnjo terapijo poskrbimo, da se bolezen morda nikoli ne bo razvila do točke, ko bi nam odvzela samostojnost.

Kmalu se lahko zgodi, da bo preprost triminutni pogovor z aplikacijo na telefonu postal povsem normalen del našega letnega zdravniškega pregleda.

Priporočamo