V znanstvenem članku, objavljenem v reviji Nature Health, raziskovalci predlagajo ustanovitev konzorcija tako imenovane »Predzanositvene in pediatrične raziskave za optimalno trajanje zdravega življenja in odpornost v zgodnjem obdobju«.
Njihov glavni argument je, da se večina raziskav dolgoživosti osredotoča na poznejša življenjska obdobja, ko so številne poškodbe na celični in molekularni ravni že nastale.
»Medicina zdrave dolgoživosti, ki želi spoznanja biogerontologije prenesti v klinično prakso, se je doslej predvsem osredotočala na odraslo populacijo, pri čemer se posegi izvajajo šele po desetletjih kopičenja molekularnih in celičnih sprememb, povezanih s staranjem,« navajajo raziskovalci. »Takšen pristop spregleda pomembno priložnost.«
Starosti prilagojeni biomarkerji
Avtorji poudarjajo, da so prejšnje raziskave sicer že preučevale vpliv otroštva na dolžino življenja, vendar še vedno primanjkuje celovit pristop, ki bi spremljal procese staranja v vsem življenjskem obdobju.
Po njihovem mnenju biomarkerjev staranja, ki jih uporabljajo pri odraslih, ni mogoče neposredno uporabljati pri otrocih, saj imajo lahko v zgodnjem življenju povsem drugačen pomen. Prav odpravljanje takšnih neskladij bi bila ena ključnih nalog konzorcija PROSPER.
»Ključnega pomena je spoznanje, da biološka starost v zgodnjem življenjskem obdobju odraža razvojno usklajenost in odpornost organizma, ne pa nakopičenih poškodb. Zato potrebujemo starosti prilagojene modele, biomarkerje in interpretacijske okvire.«
Od »peakspana« do proaktivne medicine
Raziskovalci uvajajo tudi nov izraz »peakspan«, ki označuje obdobje življenja, ko človek dosega vrhunec svojih telesnih in duševnih sposobnosti.
Po njihovem mnenju bi morali na staranje gledati drugače – ne le skozi število let življenja ali število zdravih let, temveč tudi skozi to, kako velik del življenja preživimo na vrhuncu svojih sposobnosti.
To bi zahtevalo sistematično povezovanje različnih bioloških podatkov, kliničnih značilnosti in funkcionalnih meritev skozi posamezne razvojne faze. Na tak način bi lahko oblikovali biološke modele, ki bi omogočali zgodnje napovedovanje zdravstvenih tveganj in pravočasno ukrepanje.
Hkrati naj bi konzorcij razvijal diagnostične in terapevtske pristope, prilagojene različnim starostnim obdobjem, ki bi jih bilo mogoče vključiti v rutinsko ginekološko-porodniško in pediatrično zdravstveno oskrbo.
Cilj je preusmeriti medicino od reaktivnega zdravljenja bolezni k proaktivnemu ohranjanju zdravja skozi vse življenje.
Projekt je še v začetni fazi
Predlog je trenutno v še zelo zgodnji fazi in ne vsebuje veliko podrobnosti. Zamisel je, da bi se konzorcij ukvarjal z vsem – od priprave kliničnih smernic in izvajanja medicinskih raziskav do zbiranja podatkov na načine, ki jih doslej niso uporabljali.
Raziskovalci, ki stojijo za pobudo, sodijo med vodilne strokovnjake na področju dolgoživosti. Če bo širša znanstvena skupnost njihov predlog podprla, bi to lahko prineslo nova spoznanja o zdravem staranju in dolgoživosti za ljudi vseh starostnih skupin.
»Vzpostavitev konzorcija za medicino zdrave dolgoživosti skozi celoten življenjski cikel bi morala izboljšati tako raziskovalno delo kot klinično prakso,« zaključujejo avtorji.
»S povezovanjem strokovnih področij, ki so tradicionalno delovala ločeno, bo mogoče celovito razumeti biološko staranje – od njegovih najzgodnejših začetkov do kliničnih posledic v poznejšem življenju.«
