»Stroški zagotavljanja storitve grok bot so bili glede na prihodke nevzdržno visoki,« je na družbenem omrežju X zapisal Musk. Odzval se je na pritožbo uporabnika, ki je opozoril, da je dosegel 100-odstotno omejitev uporabe, čeprav do datuma ponastavitve običajno ni porabil celotne kvote. Po novem bodo uporabniki tako omejitve dosegli hitreje.

Sprememba odpira širše vprašanje ekonomike umetne inteligence. Povpraševanje uporabnikov je medtem le ena stran poslovnega modela, druga pa so stroški zagotavljanja storitev. Ti so lahko tako visoki, da niti veliko število uporabnikov ne zagotavlja dobičkonosnosti.

Nekateri razvijalci umetne inteligence, kot so Google, SpaceX in Microsoft, gradijo in vzdržujejo svoje lastne podatkovne centre oziroma del računske moči najemajo pri drugih ponudnikih, medtem ko OpenAI in Anthropic veliko večino računske moči najemata pri drugih ponudnikih.

Kritike spremembe

Muskova odločitev je sprožila kritike med uporabniki in tehnološkimi komentatorji. Nekdanji zaposleni v podjetju xAI Benjamin De Kraker je opozoril na očitno spremembo v Muskovi oceni poslovanja. »Pred dvema tednoma je bil grok bot izjemno uspešna zgodba, ki je poganjala rast prihodkov SpaceXai. Zdaj je nevzdržen in ustvarja izgubo (???),« je zapisal na omrežju X.

Drugi uporabniki so ob tem spomnili na Muskovo nedavno objavo, v kateri je zapisal, da je ob prihodu »superinteligentne družbe obilja« varčevanje za daljno prihodnost nesmiselno. Nekateri so spremembo omejitev označili za še en primer, kako Musk nenadoma spremeni pravila za uporabnike. Na očitke, da bi lahko odločitev negativno vplivala na vlagatelje, je odgovoril: »Samo ravnamo razumno.«

Uvodne cene za pridobivanje uporabnikov?

Spremembe poslovanja so seveda posledice tega, da je podjetje uporabnikom sprva ponudilo nevzdržno ugodnejše pogoje, da bi povečali prepoznavnost in tržni delež, zdaj pa jih prilagaja dejanskim stroškom. Podoben poslovni pristop so v preteklosti uporabljale platforme, kot sta Uber in Lyft. S subvencioniranimi cenami so najprej pridobivale uporabnike, nato pa so jih po utrditvi položaja na trgu zvišale.

Načeloma to počne celotna industrija umetne inteligence. Problem je, da nizke naročnine in velikodušne uporabniške kvote niso dolgoročno vzdržne, če stroški računske moči presegajo prihodke. Vse skupaj pa spominja na dirko do zadnjega podjetja, ki mu bo uspelo preživeti dumpinške cene z vseh strani in hkrati ustvariti dovolj nepogrešljiva orodja, da jih bodo podjetja, organizacije in ljudje kasneje pripravljeni plačati po realni ceni.

Priporočamo