Spoznali smo že, da so naši telefoni zasnovani kot žepni igralni avtomati, ki ugrabijo našo pozornost in naš dopaminski sistem. Raziskali smo, kako poglobljeno branje nevrološko obnavlja naše možgane, znižuje stres in krepi empatijo. Zakaj je potem, ko vse to vemo, ob koncu dolgega dneva tako presneto težko odložiti telefon in vzeti v roke knjigo?
Odgovor je preprost, čeprav bi lahko rekli, da je tudi pogosto napačno razumljen. Zanašamo se na moč volje. Nevroznanost in psihologija navad pa nas učita, da je moč volje precej omejen vir, ki se do večera povsem izčrpa. Če se želite vrniti k branju, ne potrebujete večje samodiscipline, pač pa potrebujete zgolj boljšo strategijo.
Prvi korak k spremembi torej ni, da se prisilite k branju, temveč predvsem, da preoblikujete svoje okolje. Psihologi temu pravijo arhitektura izbire. Naši možgani so evolucijsko programirani tako, da izberejo pot najmanjšega napora. Če imate telefon na nočni omarici in knjigo na knjižni polici v dnevni sobi, bo telefon vedno zmagal.
Kognitivno trenje
Uporabiti morate koncept kognitivnega trenja. Otežiti morate dostop do nezaželenega vedenja in olajšati dostop do želenega.
»Velik del našega vedenja ne vodijo zavestne odločitve, temveč naše okolje. Če želite spremeniti navado, spremenite okolje tako, da bo slaba navada zahtevala več, dobra navada pa čim manj truda,« je pred časom prav to dilemo komentirala dr. Wendy Wood, profesorica psihologije na Univerzi v Južni Kaliforniji in ena vodilnih svetovnih raziskovalk znanosti o navadah.
Če gledamo z našega vidika, potem to pomeni, da polnite telefon v kuhinji, ne v spalnici. Zaslon nastavite na črno-belo, če vaš telefon to omogoča. Zakaj? Brezbarvna slika namreč drastično zmanjša sproščanje dopamina. Hkrati pa knjigo odprite in jo položite neposredno na svoj vzglavnik. Ko boste utrujeni padli v posteljo, bo knjiga edina in najbolj enostavna možnost, ki vam je na voljo.
Ko boste prvič odložili telefon in začeli brati, se najbrž ne boste počutili sproščeno. Počutili se boste tesnobno. Vaše misli bodo bežale, prsti bodo nezavedno iskali zaslon. Temu pravijo bralna kriza ali prag dolgčasa.
Razumeti morate, da vaši možgani preživljajo mini dopaminski odtegnitveni sindrom. Navajeni so na visoko hitrost, utripajoče slike in nenehne dražljaje. Knjiga je za tako hiperstimulirane možgane sprva videti kot prepočasna, pretiha in preveč dolgočasna.
Globoka koncentracija
Sposobnost globoke koncentracije je veščina, ki jo je treba trenirati. Če se v vsakdanjem življenju ne naučite prenašati vsaj malo dolgčasa in takoj posežete po telefonu, vaši možgani izgubijo sposobnost vztrajanja pri globljem, zahtevnejšem delu, kot je branje.
Ključ je v tem, da zdržite prvih 10 do 15 minut. Dajte svojim možganom čas, da upočasnijo ritem. Ne odnehajte, ko začutite prvi nemir. Globoko vdihnite in preberite še eno stran. Kmalu bo nevrološki ritem sledil besedilu in padli boste v stanje sproščenega toka.
Najpogostejša napaka, ki jo ljudje naredijo, ko se želijo vrniti k branju, je postavljanje nerealnih ciljev. Rečejo si recimo, da bodo konec tedna prebrali celo knjigo ali da bodo prebrali 50 knjig na leto. Ko jim ne uspe, obupajo.
Strokovnjak za navade James Clear v svojem prelomnem delu Atomske navade poudarja, da najmočnejše spremembe ne izvirajo iz osredotočanja na cilje (kaj želimo doseči), temveč na identiteto (kdo želimo postati). »Pravi cilj ni prebrati knjigo. Pravi cilj je postati bralec. Vsako dejanje, ki ga izvedete, je glasovnica za osebo, kakršna želite postati,« je dejal.
Če preberete samo deset strani na dan, to morda zveni malo. Toda deset strani na dan pomeni prebrati povprečno knjigo v enem mesecu, kar je ducat knjig na leto. Še pomembneje pa je, da z desetimi stranmi vsak večer svojim možganom sporočate, da ste osebnost, ki bere. Ste nekdo, ki obvladuje svojo pozornost.
Prehod z zaslonov na papir seveda ni preizkus vaše osebne vrednosti. To je predvsem proces ponovnega učenja starodavne veščine v svetu, ki je nenehno nastrojen proti vam. Bodite prijazni do sebe. Če en večer popustite in drsite po družbenih omrežjih, se ne kaznujte. Naslednji dan preprosto znova položite knjigo na vzglavnik. Vaš um si vsekakor zasluži mir, ki ga prinašajo knjige. Vse, kar morate storiti, je, da ga ponovno sprostite v sebi.
