Kdor uporablja pametni telefon z operacijskim sistemom android, je verjetno že opazil, da ima Googlova umetna inteligenca gemini na teh napravah privilegiran položaj. Nameščena je že ob prvem zagonu, uporabnik pa jo lahko preprosto prikliče z glasovnim ukazom. Poleg tega lahko v omejenem obsegu izvaja naloge tudi v drugih aplikacijah, denimo v spotifyu. Konkurenčnim sistemom umetne inteligence je takšna interoperabilnost z drugimi aplikacijami na androidnih napravah za zdaj onemogočena.
Komisija ocenjuje, da te omejitve neposredno vplivajo na približno 60 odstotkov uporabnikov androidnih naprav v EU. Nova pravila naj bi to spremenila. Ko bodo zaživela v praksi, bodo uporabniki lahko tudi z drugimi klepetalnimi roboti aktivirali aplikacije po zgledu znanega glasovnega ukaza »Hej, Google«.
Konkurenčni sistemi umetne inteligence bodo lahko v imenu uporabnika opravljali tudi zahtevnejše naloge v aplikacijah, kot so naročanje taksija, predlaganje odgovorov v klepetalnikih ali ponujanje informacij o kraju, ki ga je uporabnik pravkar obiskal. Evropska komisija ob tem poudarja, da bodo v ozadju delovali robustni varnostni mehanizmi za zaščito zasebnosti uporabnikov.
Google bo moral deliti podatke s tekmeci
Drugi sklop ukrepov posega v Googlov osnovni posel – spletno iskanje. Manjši iskalniki in sodobni klepetalni roboti z umetno inteligenco za svoje delovanje, razvoj in izboljšave potrebujejo podatke o iskalnih trendih. Ker so bile Googlove dosedanje ponudbe za deljenje teh podatkov po oceni komisije nezadostne oziroma zgolj navidezne, se je ta odločila za strožje ukrepe.
Po novih pravilih bo moral Google podatke o iskanju deliti pod poštenimi cenovnimi pogoji in prek preglednega postopka. Med upravičene uporabnike teh podatkov bodo šteli tudi ponudniki klepetalnih robotov, ki bodo upravičeni do enakega dostopa do podatkov, kot jih Google uporablja za razvoj in optimizacijo lastnih storitev.
Ker se omenjeni ukrepi dotikajo tudi varstva zasebnosti, komisija tudi v tem primeru napoveduje večstopenjski postopek anonimizacije podatkov, ki naj bi bil v celoti skladen s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR). Google bo imel pred deljenjem podatkov možnost oceniti, ali sodelovanje z določenim podjetjem predstavlja tveganje za kibernetsko varnost. Komisija si medtem pridržuje pravico, da pravila v prihodnje po potrebi tudi prilagodi.
Nove prakse z letom 2027
Google nad ukrepi ni navdušen. Predsednik podjetja za globalne zadeve Kent Walker opozarja, da bi lahko začrtana pot spodkopala ključne varovalke zasebnosti in varnosti milijonov Evropejcev. Meni, da bi globlja integracija nepreverjenih sistemov lahko obšla varnostne mehanizme androida, deljenje podatkov pa da kljub anonimizaciji predstavlja tveganje za poslovne skrivnosti in celo nacionalno varnost. Henna Virkkunen, izvršna podpredsednica evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, medtem odgovarja, da je cilj ukrepov spodbuditi raznolikost in zagotoviti pošteno konkurenco.
Zahtevam, ki jih je komisija Googlu predstavila v sredo, za zdaj ne sledijo neposredne denarne kazni. V tej fazi gre predvsem za natančnejšo razlago obveznosti, ki so začele veljati leta 2026. Google bo moral upravičenim konkurentom podatke o iskanju omogočiti od januarja 2027, android pa bo moral do julija 2027 odpreti vrata bistveno tesnejši integraciji konkurenčnih sistemov umetne inteligence. x
