Medtem ko sosednja Avstrija že močno diha z Evrovizijo in v zakulisju brusijo še zadnje bleščeče podrobnosti jubilejnega glasbenega izbora, bo letos na odru opazna praznina – slovenskega predstavnika v mestu valčkov ne bo. RTV Slovenija se je po lanskem decembrskem vrhu Evropske radiodifuzne zveze (EBU) odločila za radikalno potezo – zaradi nestrinjanja s sodelovanjem Izraela ob razmerah v Gazi bo bojkotirala tekmovanje.
Ko bodo 12., 14. in 16. maja 2026 vse oči v dvorani Wiener Stadthalle uprte v glasbeni spektakel, kjer se tradicionalno prepletajo glasba, čustva in – kot vidimo – tudi politika, bo slovenski mikrofon ostal nem. Ne zato, ker ne bi imeli kaj povedati, temveč zato, ker so se na nacionalni televiziji odločili, da tokrat spregovorijo drugače. Slovenija se namreč postavlja ob bok državam, kot so Španija, Nizozemska, Irska in Islandija, ki so ubrale podobno pot.
In če kdo ob tem računa, da bo vsaj doma na televizijskih zaslonih ujel evrovizijski blišč, se je uštel. Nacionalna televizija prenosa ne bo pripravila – namesto tega bo v evrovizijskem tednu, med 10. in 20. majem, gledalcem ponudila poseben tematski programski sklop Glasovi Palestine.
Od leta 1993 izostali dvakrat
Če se za hip ozremo nazaj: Slovenija kot samostojna država na Pesmi Evrovizije sodeluje od leta 1993. V tem obdobju je izostala le dvakrat – in še to ne zaradi lastne odločitve, temveč pravil tekmovanja. Leta 1994 RTV Slovenija ni nastopila zaradi slabega rezultata ob debitantskem nastopu leto prej. Drugič je izpadla leta 2000, ko je bil razlog prenizko povprečje uvrstitev v obdobju med letoma 1995 in 1999. V tistem času sistem polfinalov še ni obstajal, zato je zveza EBU sodelujoče države določala na podlagi statistike preteklih rezultatov – in Slovenija je bila v tem seštevku preprosto premalo konkurenčna. Najbližje evrovizijskemu vrhu je sicer Slovenija segla dvakrat: leta 1995 s skladbo Prisluhni mi, ki jo je izvedla Darja Švajger, in leta 2001 z energično Energy v interpretaciji Nuše Derenda. Obe uvrstitvi na sedmo mesto ostajata do danes najvišji slovenski rezultat – mejnik, ki ga kljub številnim poskusom še ni uspelo preseči.
Bojkot, ki odmeva
Odločitev o našem nesodelovanju na Pesmi Evrovizije 2026 ima vendarle neposredne posledice za slovenske gledalce. Projekt Evrovizije namreč že lani ni bil uvrščen v Programsko-produkcijski in poslovni načrt za leto 2026, kar pomeni, da znotraj RTV Slovenija niso predvideni ne finančni ne produkcijski viri – ne za izvedbo nacionalnega izbora ne za sam prenos tekmovanja.
Na vprašanje, ali je zveza EBU želela kakšna dodatna pojasnila glede tega, na RTV odgovarjajo jedrnato: »Posebnih dodatnih pozivov ni bilo.« Na Kolodvorski ob tem poudarjajo, da je bila njihova odločitev jasna in argumentirana, medtem ko je EBU v javnosti zgolj ponovil svoje načelno stališče glede sodelovanja Izraela ter zaradi polemik uvedel določene ukrepe za zagotavljanje politične nevtralnosti tekmovanja.
Predsednica uprave RTV SLO Natalija Gorščak pa je pred nekaj dnevi za BBC poudarila, da je bilo ključno glede te odločitve prav lansko dogajanje: »Pesem Izraela ni bila neposredno politična, bila pa je simbolna. Tudi izvajalka je bila simbolna. Za nas je izraelski nastop povedal vse. Še vedno menimo, da je bil političen – tudi če po pravilih EBU ni bil.«
Ob tem ostaja še eno odprto vprašanje – kako bo odsotnost Slovenije vplivala na zanimanje domačega občinstva za prireditev. Na RTV Slovenija priznavajo: »Težko ocenjujemo, kakšen je interes občinstva, saj o tem ne obstajajo zanesljive raziskave. Zagotovo drži, da je po desetletjih sodelovanja na Pesmi Evrovizije zanimanje za festival veliko, prav tako pa smo v zadnjem času prejeli številne izraze podpore in razumevanja ob sprejeti odločitvi. Brez dvoma gre za težko in hkrati pogumno potezo, želimo si, da bi bile prihodnje odločitve lažje.«
Kakšen je evrovizijski dosje?
Na osnovi vseh teh dejstev TV Slovenija letos ne pripravlja nobenih posebnih spremljevalnih ali studijskih oddaj, neposredno povezanih z letošnjo Evrovizijo. »V tednu dogodka bo program vsebinsko prilagojen z izborom tujih dokumentarnih in filmskih vsebin, povezanih z aktualnim dogajanjem v Palestini. Tej temi bomo posvetili tudi nekatere pogovorne oddaje. V informativnem programu pa pripravljamo dokumentarno oddajo Dosje, ki bo tematiko Evrovizije obravnavala v širšem družbenem kontekstu.« Na sporedu bo prav na večer drugega predizbora.
Kljub bojkotu omenjenih petih držav bo jubilejni, že 70. izbor za Pesem Evrovizije z grenkim priokusom vendarle potekal na Dunaju, kjer se bo v treh večerih predstavilo zgolj 35 držav. Prav v tej okrnjeni podobi pa se še bolj jasno razkriva širše vprašanje prihodnosti tekmovanja: obstaja realna nevarnost, da Evrovizija postopoma izgublja svoj temeljni značaj praznika glasbe in se vse bolj spreminja v prostor različnih – tudi političnih – obračunavanj.
