»To vsebino ste omogočili z RTV-prispevkom,« je oglas, ki ga zadnje čase prikazujejo pred nekaterimi oddajami TV Slovenija. Videli smo ga tudi pred Tarčo, ki se je prvi četrtek v septembru vrnila z dolgega dopusta. Na začetku oddaje z ambicioznim naslovom Ali je državni vrh pod vplivom tujih obveščevalnih služb? je voditeljica Erika Žnidaršič povedala, da nadaljujejo tam, kjer so končali minulo sezono.
Skakanja v besedo in prekinjanja sodelujočih, po katerem slovi voditeljica, je bilo tokrat malo oziroma precej manj kot običajno. Pa saj je menda razumljivo, da človek takoj po dolgem premoru ne more biti v vrhunski formi, kar znajo gostje seveda hitro izkoristiti v svoj prid. Tako ni bila niti najmanj uspešna, ko je na primer poskusila prekiniti to poletje na javni in na komercialnih televizijah očitno nepogrešljivega gosta, predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Še huje, Stevanović je prekinil njo z besedami: »Gospa Žnidaršič, saj ne veste, kaj govorite, kar nekaj … »In je gospa Žnidaršič ostala brez besed, kar se ji sicer ne zgodi ravno pogosto, on pa je lahko mirno nadaljeval s promocijo svojega lika in dela. Da je ostal zvest sam sebi in spet povsem napačno uporabljal peti sklon oziroma mestnik (denimo pri temu namesto pri tem), pa najbrž niti ni treba posebej poudarjati.
A pustimo ob strani jezikovne dosežke enega najpomembnejši slovenskih funkcionarjev ta trenutek. Vedno znova je slišati kritike na račun izbire gostov v Tarči in tudi tokrat so se gledalci in gledalke obregnili ob sogovorniško ekipo. Nekateri so pogrešali še koga iz vladajoče koalicije, v kateri pa so sodelovanje v oddaji zavrnili. Spet druge so zmotili tako imenovani strokovnjaki, ki »domnevajo, se sprenevedajo, čudijo, nakazujejo, modrujejo, filozofirajo, skratka nič od nič«, kot se je odzval eden od gledalcev.
V Programsko-produkcijski načrt RTV 2026 so o prihodnosti Tarče napisali, da »bo stremela k še več oddajam s prvinami preiskovalnega novinarstva, cilj pogovorov v studiu pa so strokovne in umirjene razprave v skladu s poklicnimi merili in načeli novinarske etike, s poudarkom na gostih, ki lahko osvetlijo vzroke in opozorijo na morebitne sistemske težave in pomanjkljivosti. Politiki bodo gostovali predvsem takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja.« Leta 2026 sicer še ni konec, vendar za zdaj nič ne kaže, da bi se kaj spremenilo.
