»Spoštovani gostje, mislim, da je prav, da vam povem svojo odločitev. Odločal sem se dolgo in bilo je težko. Ali nadaljevati po 20 letih. Gre za odgovornost do našega mesta in odgovornost do mojih sodelavcev. Najboljše ekipe, ki dela s srcem vsak dan. Ta trenutek izvajamo 150 projektov. Gre za vsebino. Ne samo za stavbe. Poglejte Rog in Cukrarno. Moja prošnja je, da vsak dan naredimo nekaj, kar dvigne kvaliteto. Da. Moja odločitev je, da bom novembra kandidat za župana Ljubljana.« S temi besedami je Zoran Janković tudi uradno potrdil, da bo na prihodnjih lokalnih volitvah znova kandidiral za župana Ljubljane.
Zbrani v belem šotoru na dvorišču ljubljanskega gradu so ob teh besedah vstali in z glasnim aplavzom pospremili Jankovićevo odločitev, med prvimi pa mu je stisnil roko navzoči predsednik vlade Robert Golob. Prav slednjemu oziroma njegovemu delu je Janković namenil uvodni del svojega nagovora. Sicer pa je to za ljubljanskega župana že sedma kandidatura – če ne štejemo tudi nadomestnih volitev po državnozborskih volitvah leta 2011, ko mu ni uspelo sestaviti vlade. Prvič je bil za župana izvoljen leta 2006, kar pomeni, da Ljubljano vodi že skoraj dve desetletji.
Častna seja Mestne občine Ljubljana, ki je tradicionalno potekala na ljubljanskem gradu, je bila posvečena dnevu osvoboditve Ljubljane, obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom ter dnevu Evrope. Uvodoma so zazvenele besede pesnika Otona Župančiča, ki jih je povzel Darko Nikolovski. Na slovesnosti so bili med drugimi navzoči še predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, minister za obrambo Borut Sajovic, minister za javno upravo Franc Props, ministrica za kulturo Asta Vrečko ter evropska komisarka Marta Kos. Med gosti so bili tudi predstavniki verskih skupnosti, med drugimi škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Aleksander Erniša in mufti Nevzet Porić, predstavniki diplomatskega zbora, Univerze v Ljubljani, direktorji in nekateri zaposleni v ljubljanskih javnih podjetjih, ravnatelji šol in vrtcev. Skratka, velika »mestna družina«, kot ji pravi župan. Med navzočimi je bila tudi delegacija pobratenega nemškega mesta Chemnitz.
Javna predstavitev sežigalnice konec maja
Kot je v navadi, je župan omenil, kaj čaka Ljubljano v naslednjem letu. Pri tem v nasprotju s preteklimi leti ni presenetil s kakšnim velikim razkritjem ali napovedjo. Med drugimi je omenil že znano predstavitev Vizije 2045, ki bo začrtala razvoj občine za naslednjih 19 let. Junija naj bi mestni svet obravnaval tudi dopolnjeni občinski prostorski načrt. Ta naj bi med drugim za odstotek povečal zelene površine mesta s 67 na 68 odstotkov. Župan si, tako kot v prejšnjih letih, obeta rešitev stanovanjske krize. V naslednjih letih naj bi zgradili 45.000 zasebnih stanovanj, od tega jih bo 11.000 samo ob Šmartinski cesti.
Napovedal je tudi javna stanovanja, v naslednjih letih kar 3000, od tega bo večina na območju Stanežič, kamor bodo tudi preselili remizo Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) in sedež Ljubljanskih parkirišč in tržnic (LPT). Že v naslednjih mesecih pa bodo odprli po 100 javnih stanovanj na Rakovi jelši, Litijski cesti ter avgusta tudi sto ležišč za brezdomce na Poljanskem nasipu. Posebej je izpostavil načrtovano sežigalnico odpadkov, ki jo Ljubljana pripravlja skupaj z Mariborom in Celjem. Javna predstavitev projekta bo 27. maja v Kinu Šiška.
Po njegovih besedah naj bi projekt prinesel večjo energetsko samooskrbo in nižje stroške ogrevanja. »Po gradnji sežigalnice bo položnica za toploto 40 odstotkov nižja kot danes,« je dejal. Napovedal je nadaljnjo širitev kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, pri čemer je branil projekt kanala C0 in poudaril, da ta ne ogroža ljubljanske pitne vode. Ob tem je dejal: »Ne se pustiti farbati, ker to enostavno ni res.« Na področju prometa je omenil prihod 30 novih električnih avtobusov LPP, širitev voznega parka na vodik in metan ter, kot že omenjeno, selitev LPP in LPT v Stanežiče. Nadaljevali bodo gradnjo Barjanske, Jurčkove, Litijske in Zaloške ceste ter nove povezave ob Celovški cesti.
Napovedal drugi tir vzpenjače na grad
Na področju zdravstva je napovedal gradnjo novega zdravstvenega doma Metelkova in zdravstvenega centra v Štepanjskem naselju, medtem ko bodo v šolstvu in predšolski vzgoji nadaljevali prenovo vrtcev in osnovnih šol, med drugimi vrtca Galjevica, vrtca Trnovo ter osnovnih šol Prule in Majde Vrhovnik. V kulturi je izpostavil načrtovano prenovo Baragovega semenišča, gradnjo novega minipleksa v podhodu Ajdovščina pri Metalki ter nadaljnji razvoj ljubljanskega gradu, načrtujejo tudi drugi tir vzpenjače. Na športnem področju pa je napovedal dokončanje atletskega centra ŽAK in junija tudi začetek gradnje plezalne dvorane Janje Garnbret na Viču. Ob zaključku govora se je zahvalil meščanom za podporo in poudaril, da želi Ljubljana ostati »mesto ustvarjalnosti, solidarnosti, razvoja in ljubezni«.
Med njegovimi političnimi nasprotniki se že aktivirajo skupine
Če bo na volitvah ponovno zmagal in mandat tudi do konca oddelal, bo Ljubljano vodil skupno 24 let. S tem bi se močno približal zgodovinskemu rekordu grofa Janeza Nepomuka Hradeckega, ki je mesto vodil 26 let. Vse druge nekdanje ljubljanske župane je Janković po dolžini mandata že prehitel. Med njimi je tudi Ivan Hribar, ki je Ljubljano vodil 14 let. Hribar je ob italijanski okupaciji Ljubljane storil samomor, potem ko mu je italijanska oblast pod ultimativnimi pogoji ponudila nov županski mandat. Ker ni želel legitimirati okupacije, je ponudbo zavrnil in zavit v slovensko zastavo skočil v Ljubljanico. Njegovo dejanje je postalo eden prvih močnih simbolov odpora v okupirani Ljubljani. Ob Jankovićevi napovedi kandidature se med njegovimi političnimi nasprotniki že aktivirajo skupine, povezane z referendumom o parkirninah in vprašanjem sežigalnice. Čeprav te skupine za zdaj še nimajo skupnega kandidata, bodo prav te teme po pričakovanjih v ospredju predvolilne kampanje. Pravni boj so napovedali tudi nasprotniki prenove ljubljanske tržnice in gradnje podzemne garaže, potem ko je ministrstvo nedavno izdalo integralno gradbeno dovoljenje.
