Donald Trump je v sredo med slavnostnim dogodkom pred Belo hišo, ki so ga poimenovali dan osvoboditve, končno razkril karte po dolgotrajnem ugibanju, za kakšne carine in kako obsežne ukrepe se bo odločil. »Tuji voditelji so pokradli naša delovna mesta, tuji prevaranti so razdejali naše tovarne in tuji mrhovinarji so uniči naše nekdaj čudovite ameriške sanje,« je rekel Trump, ki v carinah na ameriške izdelke in v ameriškem trgovinskem primanjkljaju vidi izkoriščanje Združenih držav in razloge za selitev delovnih mest v tujino ter zapiranje tovarn. »Dolgo smo čakali. Drugi april 2025 bo za vedno znan kot dan, ko se je ponovno rodila ameriška industrija, ko smo usodo vzeli v svoje roke in začeli Ameriko spet delati bogatejšo,« je v sredo govoril ameriški predsednik. Ko so se tujina in finančni trgi zelo negativno odzvali na carine, je dodal: »Operacija je uspela, pacient je preživel in se zdravi.«
Po Trumpovih napovedih bodo v soboto ob polnoči začele veljati splošne ameriške 10-odstotne carine na celoten uvoz ZDA iz več kot 180 držav sveta, ki je letno vreden 3300 milijard dolarjev. Nato bodo v noči na sredo začele veljati še različne carinske stopnje za posamezne države, ki se gibljejo med omenjenimi desetimi odstotki in petdesetimi odstotki, ki so jih ZDA odmerile afriškemu Lesotu. Poleg tega se bodo te carinske stopnje očitno prištevale obstoječim. Denimo za Kitajsko, ki je tretja največja ameriška trgovinska partnerica za Kanado in Mehiko, to pomeni skupno 54-odstotno carinsko stopnjo – 34-odstotno uvajajo zdaj, 20-odstotna velja že od prej. Vse skupaj po nekaterih prvih ocenah pomeni, da bodo carinske stopnje primerjalno višje od tistih, ki so jih ZDA uvedle v 30. letih prejšnjega stoletja in ki so svet pomagale pahniti v veliko depresijo, ko se je obseg mednarodne trgovine zmanjšal za več kot polovico, nič boljše pa je niso odnesle plače in cene.
Poleg tega so v četrtek že začele veljati ameriške 25-odstotne carine na uvožene avtomobile oziroma na vse, ki niso sestavljeni v ZDA. Po ocenah podjetja S&P Global Mobility bodo veljale za 46 odstotkov v ZDA prodanih avtomobilov, če bi gledali lanske podatke, pri čemer je pričakovati, da bo prodaja zaradi višjih cen padla. Carine naj bi cene teh vozil po ocenah dvignile v povprečju za 5000 pa tja do 10.000 dolarjev. Čez mesec dni, 3. maja, bodo začele veljati tudi carine na avtomobilske dele.
Nekateri v senatu hočejo nazaj pooblastila
Poleg burnega odziva iz sveta so pomisleke glede carin izrazili tudi senatorji, med njimi nekaj republikanskih. Štirje so z demokrati glasovali za resolucijo proti carinami za kanadske izdelke. Republikanski senator Chuck Grassley iz Iowe in demokratska senatorka Maria Cantwell iz Washingtona pa sta predstavila osnutek zakona, ki bi zahteval kongresno potrditev vseh novih carin v roku 60 dni. Predsednik bi moral senatu tudi pojasniti vzroke za carine in mogoče posledice za ameriško gospodarstvo in delavce. Ameriški senat je v osnovi pristojen za vprašanje carin, a že dolgo časa prenaša pooblastila za te odločitve na predsednika.