Na Pedagoškem inštitutu so pod okriljem strokovnega srečanja z različnih zornih kotov osvetlili najnovejše rezultate mednarodne raziskave PISA 2025. Kot je znano, so ti pokazali na nadaljevanje neugodnih trendov v dosežkih slovenskih 15-letnikov: pri matematični in bralni pismenosti so bili pod povprečjem držav OECD, pri čemer se je matematična pismenost pod povprečje uvrstila prvič, že doslej podpovprečni dosežek pri bralni pismenosti pa se je še dodatno znižal.
Nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave PISA Klaudija Šterman Ivančič je spomnila, da se je zmanjšal tudi delež mladih, ki dosegajo vsaj temeljno raven vseh treh pismenosti, rezultati pa obenem opozarjajo na širše izzive na področju učenja in poučevanja. »Slovenski dijaki so poročali o nižjih ravneh veselja do naravoslovja, vedoželjnosti, vztrajnosti pri učenju ter zaznane opore učiteljev in družine, izzivi pa se kažejo tudi pri kritični presoji informacij in razumevanju pomena znanstvenih dokazov. Med spodbudnejšimi ugotovitvami je izboljšanje občutka pripadnosti šoli,« je povedala koordinatorica.
Več izkustvenega učenja
Andreja Bačnik z zavoda za šolstvo vzroke za padec znanja med drugim vidi v tem, da se v zadnjem desetletju, odkar je v središču raziskave naravoslovna pismenost, slovenski učni načrti za naravoslovne predmete niso spremenili. Spomnila je, da so prenovljene učne načrte in kataloge znanj na šolah začeli postopno uvajati šele z letošnjim šolskim letom, vsi, ki so bili vključeni v kurikularno prenovo, pa, kot je dejala, zelo pomemben vidik izobraževanja vidijo v načinu poučevanja.
»Kurikularna prenova zato novosti prinaša tudi na področju didaktike naravoslovnega izobraževanja. Večji poudarek je na izkustvenem učenju v bližnjem okolju, na prostem oziroma ob praktičnem eksperimentalnem delu ter premišljenem uvajanju in razvijanju učenja z raziskovanjem oziroma z njim povezanih spretnosti. Te so tesno povezane z vsemi miselnimi procesi in kritičnim mišljenjem, ki je eno od osrednjih področij sodobnega izobraževanja,« je pojasnila Andreja Bačnik.
Sergej Faletič s fakultete za matematiko in fiziko je izpostavil, da so zadnji rezultati PISA med drugim pokazali, da je bila širša uporaba umetne inteligence povezana s slabšimi rezultati. »Učence in dijake je treba spodbujati k zavedanju, da šola ni namenjena zgolj pridobivanju podatkov, ampak se s trudom ustvarjajo in krepijo možganske povezave,« je povedal Faletič.
Izpostavil je tudi pomembnost izbire učnih gradiv. Dejal je, da v šolah učence pogosto premalo navajajo uporabljati učbenike in da namesto teh marsikje uporabljajo zgolj slabo pripravljene zapiske, opozoril pa je tudi na pogoste menjave kadra in nadomeščanje učiteljev, kar da v veliki meri otežuje pouk.
Vse se začne in konča pri branju
Sabina Fras Popović z ljubljanske filozofske fakultete vzroke za padec znanja vidi v napačno sprejetih odločitvah odraslih, ki kreirajo svet otrok in mladostnikov. Poudarila je, da smo v naši državi branje predolgo jemali za samoumevno in dovolili, da izgine iz vsakdanjega življenja: »Mladinske knjižnice izginjajo, otroci pa ne dobijo več knjig za darilo. V šolah imamo generacije, ki ne znajo rokovati s knjigo. Tudi zaradi vedno manjše podpore družine mnogi otroci po svetu danes ne znajo listati knjige, ampak tapkajo po njej.«
Nekdanja knjižničarka in bibliotekarka je povedala, da izumirata tako veščina branja kot pisanja ter da se premalo zavedamo, da se vse začne in konča pri branju: »Učenci dobijo danes povzetke domačih branj na spletu, branja pa ob neštetih popoldanskih aktivnostih ne znajo več umestiti v svoj dnevni ritual. V branju ne vidijo užitka in ne razumejo, da brez branja ne bodo znali rešiti ne le matematične naloge, ampak nekoč ne bodo zmogli prebrati niti svoje pogodbe o zaposlitvi.«
Sabina Fras Popović je izpostavila še, da so šolske knjižnice in šolski knjižničarji pomemben integralni del pouka, pri čemer pa da šole nimajo namenskih sredstev za kakovostno sodobno literaturo: »Otroci nujno potrebujejo stik s knjigo v šolskem prostoru. Z vajami branja, ki so osnova, se vračamo desetletja nazaj, ampak le tako bomo spet prišli do kritičnega mišljenja, otroci pa bodo znali uporabljati umetno inteligenco kot pripomoček, namesto da bo umetna inteligenca uporabljala njih.«
Edina evropska država z osemletko?
Ana Kozina s Pedagoškega inštituta je pojasnila, da dobri odnosi v šolskem prostoru dokazano vodijo tudi v boljše dosežke učencev. Dejala je, da učitelji v naši državi niso dovolj sistemsko podprti in da na tem področju tuli alarm, tudi zaradi porasta izgorelosti in stresa med učitelji.
Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete je bil kritičen do šolske politike oziroma institucij, ki da strežejo političnim odločitvam. Kot svetel zgled je izpostavil Veliko Britanijo, kjer jim je uspelo s tem, ko so znanje spet postavili v ospredje, trend padajočih rezultatov na PISA obrniti v smer napredka. Na drugi strani pa omenil Estonijo, kjer so dijaki kljub popolnoma drugačnim kurikularnim predpostavkam dosegli najboljše rezultate v Evropi.
Štefanc meni, da je bil v zadnjem obdobju slovenski šolski sistem prerešetan in da sedanja devetletka nima kaj veliko z devetletko, o kateri se bere v beli knjigi. Dejal je, da se bodo zaradi načrtovanega prehoda na osemletko po novem otroci morali opismeniti v zgolj enem letu namesto v treh in da bo Slovenija po tem, ko bodo tudi na Hrvaškem prešli na devetletno osnovno šolo, edina država v Evropski uniji, ki bo imela osemletko.
»Logika je torej, da bodo učenci z manj osnovne šole bistveno več znali. Otrokom bodo najprej vzeli 770 ur pouka v prvem razredu osnovne šole, prvi razred pa bodo nadomestili z neke vrste predšolskim programom, v katerem bo namesto učiteljice poučevala manj izobražena vzgojiteljica s svojo pomočnico. Samo to še manjka, da nekdo ugotovi, da je treba učiteljem dvigniti 'glavarinski količnik' in jih obremeniti še s kakšnima dodatnima dvema ali pa tremi urami pouka,« je med drugim povedal Damijan Štefanc.