V sekciji psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije so se odzvali na izhodišča reforme šolstva, ki jih je javnosti predstavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM). V svojem dopisu ministru Borutu Rončeviću, državnemu zboru in predsednici republike so med drugim poudarili, da se je pri načrtovanju sprememb treba opirati na široko sprejete strateške usmeritve države in dosedanje strokovno delo na področju vzgoje in izobraževanja, od vrtca do zaključka srednje šole.
»Strokovno ni ustrezno, da bi sistem spreminjali na podlagi posplošenih ocen o neuspešnosti dosedanjega strokovnega dela in prepričanja, da je treba vse postaviti na novo. Gre za odgovornost do otrok in mladostnikov, da ne postanejo predmet nepremišljenih sistemskih poskusov, katerih dolgoročnih posledic ne poznamo,« so poudarili v sekciji psihologov.
Konkretne rešitve za izzive
V sekciji so spomnili, da so večino vprašanj in dilem, ki jih odpirajo reformna izhodišča MIZM, strokovnjaki v zadnjih letih že poglobljeno obravnavali ter so v razpravah sodelovali strokovnjaki različnih področij, raziskovalci, učitelji, vzgojitelji, ravnatelji in starši. Poudarili so, da sta na podlagi strokovnih razprav in širokega sodelovanja nastala dva pomembna sklopa dokumentov: Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023–2033 in nedavno zaključena kurikularna prenova, ki zajema celotno vertikalo vzgojno-izobraževalnega sistema.
»Pomembno strokovno podlago predstavlja tudi prvo Nacionalno poročilo o kakovosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. V njem so strokovnjaki analizirali dobre prakse in pomanjkljivosti vzgojno-izobraževalnega sistema. Ti dokumenti temeljijo na obsežnem interdisciplinarnem strokovnem delu in že ponujajo številne konkretne rešitve za izzive, ki jih naslavlja napovedana reforma,« so pojasnili v sekciji psihologov.
V svojem dopisu so opozorili tudi na vidike napovedane reforme, ki po njihovi strokovni presoji ne prispevajo h krepitvi javnega šolstva ter zagotavljanju kakovostne in pravične vzgoje in izobraževanja za vse otroke in mladostnike. Poudarili so, da bi moralo ministrstvo prednostno poskrbeti za kakovostno uvajanje prenovljenega kurikuluma za vrtce in učnih načrtov v prakso in da strokovne avtoritete vzgojiteljev in učiteljev ne moremo okrepiti zgolj z razširitvijo formalnih pristojnosti in finančnimi spodbudami, ampak z zagotovitvijo ustreznih pogojev za strokovno delo in podporo pri poglabljanju razumevanja celostnega razvoja in učenja otrok ter mladostnikov.
Člani strokovnega sveta brez strokovnih referenc
Psihologi so med drugim ovrgli trditev, da se učiteljski poklic cehovsko zapira diplomantom nepedagoških študijskih programov. Pojasnili so, da veljavna ureditev že omogoča vstop v učiteljski poklic diplomantom različnih strok, če izpolnjujejo predpisane izobrazbene pogoje in imajo ustrezno pedagoško-andragoško usposobljenost.
Predlog, da se otroci opismenijo že v prvem razredu, so ocenili kot strokovno neutemeljen. »Prav tako ni utemeljeno pričakovati, da bodo otroci in mladostniki s skrajšanjem šolanja pridobili več in bolj kakovostno znanje. Takšna pričakovanja so še posebej vprašljiva v času hitrih družbenih in tehnoloških sprememb. Tudi rezultati mednarodnih primerjalnih raziskav znanja ne dajejo zadostne podlage za sklep, da bi skrajšanje šolanja prispevalo k boljšemu znanju otrok in mladostnikov,« so zapisali v sekciji.
Obregnili so se tudi ob predlog popolne ideološke nevtralnosti v vzgoji in izobraževanju, za katero menijo, da ta ni mogoča, saj da vzgoja vedno vključuje tudi vrednote in prepričanja: »Šola otrokom in mladostnikom ne posreduje le znanja, temveč jih tudi vzgaja.«
Psihologi na čelu z mag. Barbaro Stožir Curk, predsednico sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije, in ob podpori številnih uglednih imen s pedagoškega in drugih področij so sklenili, da morajo pri načrtovanju sprememb vzgojno-izobraževalnega sistema sodelovati tudi strokovnjaki s področja razvojne in pedagoške psihologije, saj da so njihova znanja ključna za razumevanje razvoja, učenja in potreb otrok ter mladostnikov.
Opozorili so še, da člani novoimenovanega strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja ne izkazujejo strokovnih referenc, ki bi utemeljevale njihovo strokovno avtoriteto na teh področjih.