Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je premierja Janeza Janšo danes kot prvi postavljalec poslanskega vprašanja opozoril na kadrovske težave v šolstvu, pomanjkanje učiteljev in strokovnih delavcev ter napovedi zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Kritičen je bil do napovedane šolske reforme, zlasti do načrtovanega prehoda z devetletke na osemletno osnovno šolo, saj po njegovih besedah vlada spremembe uvaja od zgoraj navzdol, namesto da bi se najprej uskladila s šolniki in stroko. Premierja je zato vprašal, kako bo vlada uskladila zmanjševanje števila zaposlenih s pomanjkanjem učiteljev, katere ukrepe bo sprejela za reševanje kadrovske krize in kakšna bo vloga novega strokovnega sveta pri pripravi reforme.
Janša je poslancu iz SD odgovoril, da je sprememba potrebna, saj da »kruta realnost kaže, da znanje, ki ga dobivajo mladi v slovenskem šolskem sistemu, v primerjavi z znanjem v primerljivih državah ali globalnem svetu ni več niti na enaki ravni«.
Kot ključni razlog za spremembe je navedel slabšanje rezultatov slovenskih učencev v mednarodnih raziskavah znanja, kot sta PISA in TIMSS. Po njegovih besedah slovenski šolski sistem ne dosega več rezultatov, s katerimi je v preteklosti izstopal v primerjavi z drugimi državami. Opozoril je na rezultate 15-letnikov pri različnih vrstah pismenosti, upad dosežkov četrtošolcev po letu 2015 oziroma 2016 ter slabšanje računalniške in informacijske pismenosti osmošolcev. Ocenil je, da takšni trendi kažejo, da obstoječi sistem ne deluje dovolj dobro in da ni mogoče zgolj ohranjati sedanje ureditve.
Kljub pomislekom stroke
A, kot opozarja stroka, stanja ne gre posploševati, sploh pa ne gre sprememb uvajati lahkomiselno. Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Saša Božič je recimo nedavne rezultate mednarodne raziskave PISA označil za alarm in se strinjal, da zgolj lepotni popravki ne bodo zadostovali, vendar je glede tako hitrega prehoda na osemletko zadržan.
Ocenjuje, da je za takšno spremembo potreben temeljit premislek in da si je treba vzeti čas. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj pa je že pred časom koalicijske reakcije na rezultate raziskav označil za impulzivne in opozoril, da morajo posegi v tako kompleksen sistem temeljiti na analizah in tehtnih odločitvah.
Premier je v DZ še povedal, da po njegovem za stanje ni kriv kadrovski problem, ampak so razlog za slabe rezultate »predpisi, normativi in vse tisto, kar se je obesilo na šolski sistem in na učitelje«. Bezjak Zrim je Janšo vprašal, kako si predstavlja ideološko nevtralno šolo, če so v strokovnem svetu za reformo po njegovih besedah zastopani predvsem predstavniki določenih ideoloških usmeritev, ki so bližje konservativni vladi.
Pisali smo že, da v oči najbolj bodejo vključenost v. d. generalnega direktorja direktorata za demografijo Aleša Primca, novomeškega župana Gregorja Macedonija, predsednika obrtno-podjetniške zbornice Blaža Cvara, predsednika kmetijsko-gozdarske zbornice Jožeta Podgorška, televizijskega voditelja Jožeta Možine ter teologov Janeza Juhanta in Jurija Pavla Emeršiča.
Janša je odgovoril, da to vprašanje razume »kot obrambo obstoječega stanja«, a da to stanje »ne daje rezultatov, kot jih pač potrebujemo in kot jih mladi zaslužijo«. V svoji razpravi pa je še izpostavil, da je izobraževanje ključno za prihodnost države, vendar se zaradi hitrega tehnološkega razvoja po njegovih besedah spreminja tudi razumevanje šolskih sistemov.
V prihodnjem desetletju naj bi se razvite države vse bolj usmerjale v vseživljenjsko učenje, saj znanja, pridobljenega v mladosti, ne bo več mogoče uporabljati vso delovno dobo. Napovedano šolsko reformo je označil za majhen prvi korak pri prilagajanju obstoječega sistema, ne pa za celovito reformo, ki bo po njegovih besedah v prihodnosti potrebna v razvitem svetu.
Janša relativiziral izid referenduma o RTV
»Na posvetovalnem referendumu glede RTV-prispevka 11. oktobra je približno polovica volivcev podprla eno rešitev, približno polovica pa drugo. Nismo dobili nekega odločilnega rezultata, mnenje glede RTV-prispevka je deljeno,« pa je odgovoril Janša na vprašanje poslanke Levice Aste Vrečko glede referenduma o obveznosti RTV-prispevka. In dodal: »Polovica volilnega telesa, ki ga zadeva zanima, misli, da nacionalna televizija, za katero se na leto porabi 160 milijonov evrov, ki ima več zaposlenih, kot ima Slovenska vojska vojakov, ne zasluži financiranja, ki bi bilo obvezno.«
Na referendumih sicer volilci jasno izrazijo svojo voljo, res pa je, da posvetovalni referendum za državni zbor pravno ni zavezujoč. A zakaj bi politika koristila institut, s pomočjo katerega preverja mnenje državljanov, in ki jo potem tudi politično zavezuje pri reševanju določenega vprašanja, če tega ne namerava upoštevati.
V zvezi z očitki Aste Vrečko, da je vlada pripravila spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki naj bi ji omogočile neposredno vplivanje na imenovanje novega vodstva oziroma generalnega direktorja zavoda, pa je premier povedal, da so se težave na RTVS začele, ko ga je prejšnja vlada »depolitizirala« in ko se je sestal organ, ki je hkrati pristojen za program in za financiranje.
Poslanka Vrečko je pojasnila še, da RTVS ni namenjena izključno informativnemu programu, ampak hrani tudi arhivske posnetke, ima glasbeno produkcijo in konec koncev oddajnike ter je del varnostne infrastrukture. »Veste dobro, da se ne more financirati s prostovoljnimi prispevki in zaradi tega je takšna demagogija z vaše strani škandalozna,« je ocenila. In predlagala, naj poslanci v prihodnje razpravljajo o premierjevem odgovoru na njeno vprašanje.