Volilno telo je superreferendumsko nedeljo vzelo resno, volilna udeležba je bila rekordna, na ravni nekaterih preteklih državnozborskih volitev, kar je pokazalo na zelo visoko mobilizacijo ljudi, ki so bili hkrati porazdeljeni med oba politična pola. Glasovat je odšlo 925.000 ljudi oziroma dobrih 54 odstotkov vseh upravičencev. O tem, da je bil to praznik demokracije, ne govori le število ljudi, ki so se odpravili na volišča, ampak tudi znaten delež neblokovskega glasovanja, o čemer pričajo razlike v razporeditvi glasov po posameznih referendumih.
Izjemno napeto je bilo pri ključnem vprašanju uvedbe »politične policije«, kot so koalicijsko novelo zakona o parlamentarni preiskavi označili njeni nasprotniki. Dolgo je kazalo, da utegne novela obstati, a se je začela v zadnjem delu preštevanja glasov razlika topiti, na koncu pa so penino odpirali nasprotniki zakona. Odgovor državljanov je pri tem referendumu sicer kot edini za politiko tudi pravno zavezujoč. Na edinem referendumu, ki ima neposreden zakonski učinek, je vlada torej izgubila.
Zavrnitveni kvorum je bil seveda izpolnjen: proti uveljavitvi zakona je morala glasovati večina, ob tem pa je morala ta večina predstavljati najmanj petino vseh volilnih upravičencev (339.706 volilcev). Po 99,97 odstotka preštetih glasovnic je proti glasovalo 51,26 odstotka oziroma 471.859 ljudi.
Pri RTV-prispevku pa se je razmerje obrnilo šele čez noč. Po ponedeljkovih jutranjih neuradnih izidih je proti ukinitvi obveznega prispevka glasovalo 50,04 odstotka volilcev. Nasprotniki ukinitve so imeli le 692 glasov prednosti.
Bolj prepričljiva je bila podpora pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom, za katero je glasovalo 60,54 odstotka volilcev. Omejitev volilne pravice na lokalnih volitvah na državljane Slovenije in drugih članic Evropske unije je podprlo 55,29 odstotka volilcev.
Koalicija vztraja pri pregonu korupcije
Premier in predsednik SDS Janez Janša je ocenil, da so z referendumi »v glavnem naredili test zdrave pameti«, in napovedal spoštovanje volje ljudi. Kampanji nasprotnikov novele je očital, da je z močjo propagande volilce prepričala, da je parlamentarna preiskava politična policija. Na vprašanje o morebitni nezaupnici vladi je referendumski dan opisal kot ogrevanje pred prihodnjim glasovanjem o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Ta bo namreč, kot meni Janša, usoden za prihodnjo smer razvoja Slovenije.
Predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec pa je zagotovil, da bo koalicija ne glede na usodo novele nadaljevala pregon korupcije in klientelizma. To je po njegovih besedah tudi zaveza iz koalicijske pogodbe. Pri dveh posvetovalnih referendumih je voljo volilcev označil za kristalno jasno in izrazil prepričanje, da jo bo koalicija uresničila z zakonodajo. Vsaj kar zadeva volilno pravico tujcev iz tretjih držav, je to že storila, saj se je koalicija z volilci dejansko za nazaj posvetovala o odločitvi, ki jo je že sprejela.
Predsednik Demokratov Anže Logar je nedeljske delne izide označil za dobro popotnico za prihodnje delo vlade. Ocenil je, da opozicija kljub vložku v kampanjo ni bila prepričljiva, in govoril o njenem porazu na vsaj treh referendumih. To oceno je podal še pred jutranjim preobratom pri RTV-prispevku. Predsednica SLS Tina Bregant je poudarila visoko udeležbo in različne rezultate. Po njenem kažejo, da so ljudje premislili o vsakem vprašanju in razmišljali s svojo glavo. »Ni pomembna samo zmaga, pomembno je, da je volilna udeležba visoka,« je dejala.
Predsednik Resnice Zoran Stevanović pa je ob referendumskih izidih prepričan, da so volilci njegovi stranki, ki sicer v kampanji pred referendumi ni sodelovala, povedali, da so na pravi poti. Pri tem je izpostavil boj proti korupciji, konec zlorab socialnih transferjev, volilno pravico državljanov in ukinitev RTV-prispevka. Po njegovi oceni so volilci tudi poslali sporočilo stari politiki, da je dovolj delitev, strašenja in poniževanja ljudi.
Opozicija o porazu koalicije in novem boju
Predsednik Svobode Robert Golob je po preobratu pri parlamentarni preiskavi ocenil, da vlada nima zaupanja ljudi. V zavrnitvi novele vidi prvo dobljeno bitko za vrnitev demokracije. Zahvalil se je civilni družbi in sindikatom, brez katerih bi bil po njegovem rezultat lahko drugačen. Tudi sam je kot naslednje pomembno glasovanje izpostavil referendum o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Luka Mesec iz Levice je ocenil, da izid pomeni, da zakon o parlamentarni preiskavi ne bo začel veljati in da vladajoča stran ne bo dobila možnosti političnega poseganja v zasebnost prek parlamentarnih komisij. Po njegovem so bili trije posvetovalni referendumi namenjeni predvsem temu, da bi Janez Janša in koalicija z ideološkimi vprašanji na volišča privabila svojo volilno bazo in dosegla podporo noveli, ki jo je označil za politično policijo. »Janez Janša in njegova koalicija sta bili poraženi in to je zelo dober znak, ker kaže, da ljudje v Sloveniji ne pristajajo na delitve, ne pristajajo na sovraštvo, ne pristajajo na način vodenja države, kot ga kaže ta vlada,« je dejal v nedeljo. Vladi je svetoval temeljit premislek o naslednjih dejanjih. Ocenil je, da ima vsaka vlada približno šest mesecev medenih tednov z javnostjo, sedanja pa je po njegovih besedah že v četrtem mesecu izgubila najpomembnejši referendum.
Danes zjutraj se je oglasil tudi predsednik SD Matjaž Han, ki je po jutranjem preobratu ocenil, da je leva sredina dobila dva ključna referenduma: zakonodajnega o parlamentarni preiskavi in posvetovalnega o RTV-prispevku. »Zadovoljen sem z rezultatom, ampak nobene evforije,« je dejal. Zaradi majhne razlike pri RTV-prispevku želi počakati še glasove iz tujine in uradne rezultate, čeprav sam meni, da se izid ne more več obrniti. Rezultate vidi tudi kot »dokaz, kako je Slovenija razdeljena, in da bo to v prihodnje težko spraviti pod eno streho«. Podporo pogojevanju socialne pomoči je pričakoval, saj je bilo vprašanje po njegovi oceni zelo posplošeno. Glasovanje o volilni pravici tujcev pa je označil za potrditev zakona, ki že velja.
Čeprav nasprotuje ukinitvi prispevka, je Han povedal, da RTV Slovenija potrebuje spremembe, in dodal, da čeprav ni strokovnjak za to področje, meni, da mora vsaka organizacija najprej urediti svoje razmere, preden od drugih zahteva podporo.
Civilna družba sporoča: Ostajamo in se borimo naprej
Barbara Rajgelj, predstavnica Zavoda Open, se je zahvalila vsem, ki so prišli na volišča, in referendumski dan označila za velik dan za demokracijo. Po njeni oceni so ljudje oblasti sporočili, da ne dovolijo zlorab preiskovalne komisije in posvetovalnih referendumov. Posebej je poudarila kampanjo in povezovanje civilne družbe. »Predvsem sem vesela zaradi referendumske kampanje, zmagali smo že zato, ker smo v primerjavi z nasprotniki ostali ljudje. Predvsem pa smo zmagali zato, ker smo vzpostavili neko zelo široko civilno družbeno fronto, ki napoveduje tudi to, da bomo tukaj stali še naprej,« je dejala.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač pa je ocenila, da je glasovanje kazalnik želje po strpni in solidarni družbi. Pozvala je k skupnemu zavzemanju za javno zdravstvo, socialo in šolstvo. S takšnim povezovanjem je po njenih besedah mogoče ustaviti »katerokoli vlado, ki počne neumnosti«.
Zanimivo sporočilo je na X izpostavil vidni član NSi, ustavni pravnik dr. Janez Pogorelec, ki je ocenil, da ljudstvo na zadnjih volitvah ljudem ni podelilo mandata za nadaljevanje polarizacije, temveč čezblokovsko sodelovanje. »Rezultat 2:2 na teh referendumih ponovno potrjuje, da z glavo skozi zid ne bo mogla ne levica ne desnica … Mandat polarizacije je s temi referendumi najbrž končan,« je zapisal in se zavzel za vladanje brez populizma, za politični ferplej, reševanje realnih problemov, sprejemanje razlik … »Prej ko si bomo to priznali in prej ko bomo začeli, levi in desni, spet iskati široko sprejemljive rešitve, prej ko bomo uravnotežili Slovenijo in zadihali z obema kriloma pljuč, bolje bo za vse nas in za našo ljubo Slovenijo!«
Nekdanji minister v dveh Janševih vladah dr. Žiga Turk pa je vladi na X predlagal, da pomaga vzpostavljati pogoje za razvoj desnih »nevladnih« organizacij ter da podjetnikom, zdravnikom, kmetom in drugim delavnim ljudem razloži, da bodo morali tudi sami tu in tam po kostanj v žerjavico.