V stranki Resnica se očitno pojavljajo nesoglasja glede ravnanja njenega predsednika Zorana Stevanovića, ki je pri iskanju investitorja za nakup zemljišča v Kranju, na katerem bi zgradili pravoslavno cerkev, uporabil svoje politične povezave. Poslanka Katja Kokot je v videoposnetku na facebooku jasno izrazila nasprotovanje prodaji »slovenske zemlje tujcem«. Do svojega predsednika stranke je kritična v času, ko se Stevanović zaradi posredovanja v omenjeni zadevi spopada z vse več kritikami.
»Slišala sem, da postajam tvegan politični kapital, ker se ne strinjam in ne bom podpirala vsega, kar se zdaj dogaja,« je Kokotova dejala na facebooku. Dodala je: »Ne maram dvojnih meril: če določena dejanja obsojam pri drugih strankah, jih bom obsojala tudi pri naši, četudi bi me zaradi tega označili tako ali drugače.« Pri tem je še poudarila, da bo kritična do kogar koli, ki si prizadeva za »kakršno koli prodajo naše slovenske zemlje tujcem«. »Temu odločno nasprotujem in to sem pripravljen povedati javno in na glas.«
Stevanović: »Kakšno težavo imate s tem?«
Spomnimo, predsednik državnega zbora in Resnice Zoran Stevanović je 29. oktobra po objavi posnetka na Pop TV, na katerem je govoril o iskanju investitorja za nakup zemljišča v Kranju, pojasnil, da je na srečanju zaznal interes donatorja za gradnjo pravoslavne cerkve. Njegovo namero je pozdravil, saj si številna pravoslavna skupnost v Kranju za gradnjo cerkve prizadeva že desetletja.
Stevanović je zanikal, da bi bilo pri njegovem posredovanju kar koli spornega, in zavrnil ugibanja o morebitni korupciji ali zlorabi funkcije. »Govorite o tem, da sem jaz rekel, da sem izkoristil funkcijo predsednika državnega zbora … Ja, kje je problem? In jo bom še dvajsetkrat za to, da pomagam ljudem,« je dejal.
V posnetku je sicer govoril tudi o možnosti, da bi kranjski župan Matjaž Rakovec lahko zadržal podpis pogodbe, če bi se na dražbi pojavil kdo, ki bi ponudil več. Rakovec je pozneje poudaril, da nobena od možnih lokacij za gradnjo cerkve ni bila obljubljena in da vedno ravna v skladu z zakonodajo. Zadevo bo v predhodnem preizkusu obravnavala komisija za preprečevanje korupcije, ki je prejela več prijav. Nacionalni preiskovalni urad pa preverja, ali so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
