»Stanje je tako zelo slabo, da gre za katastrofo. To niso zgolj številke v mednarodnem poročilu, gre za znanje generacije, ki bo čez nekaj let prevzela odgovornost za slovensko državo, javne zadeve, učenje prihodnjih generacij in prihodnost,« je slabe dosežke slovenskih petnajstletnikov, ki so na vseh treh merjenih področjih, pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA, komentiral minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević.
Poudaril je, da rezultati niso obsodba slovenskih otrok in njihovih staršev, prav tako niso obsodba slovenskih učiteljev in ravnateljev. »So pa račun za dolgoletno vodenje sistema, ki ni bilo uspešno, zato napovedujem pripravo celovite reforme slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Vsekakor ne bomo naredili le kozmetičnih popravkov: ne bomo le zamenjali nekaj izrazov v učnih načrtih in ustanovili delovne skupine. Prenovili bomo cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema,« je napovedal minister.
Zgodnejše opismenjevanje
Med ključnimi usmeritvami reforme bodo po ministrovih napovedih jasnejši standardi znanja in prenova učnih načrtov, spremembe ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature, zgodnejše in intenzivnejše opismenjevanje, več podpore nadarjenim in zgodnja pomoč učencem, ki zaostajajo. Rončević je napovedal tudi pripravo prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo, ki naj bi zaživela v šolskem letu 2028/29, in ob tem poudaril, da dodatno leto šolanja ni vrednota sama po sebi, ampak da je vrednota več znanja.
Organizacijski model, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe bodo pripravljeni v nadaljnjem procesu, je dejal minister. Poudaril je, da naj bi ob tradicionalnih temeljnih znanjih šola sistematično krepila tudi znanje, potrebno za prihodnost, med drugimi računalništvo in informatiko, programiranje, algoritmično mišljenje in umetno inteligenco.
Reforma predvideva tudi okrepitev poklicnega in strokovnega izobraževanja, širitev vajeništva, več praktičnega usposabljanja, boljše mentorstvo ter tesnejše povezovanje šol z delodajalci, prinesla pa naj bi tudi pomembne institucionalne spremembe. Ena teh bo ustanovitev učiteljske zbornice, ki naj bi krepila profesionalno avtonomijo, strokovne standarde in vlogo učiteljskega poklica.
Združevanje institucij
Na področju razvoja in podpore izobraževalnemu sistemu je predvideno združevanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v enotno nacionalno institucijo za kakovost in razvoj izobraževanja, na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja pa je predvidena ustanovitev novega javnega raziskovalnega zavoda – Inštituta za edukacijske raziskave.
Reforma predvideva tudi alternativno pot v učiteljski poklic za ustrezno usposobljene predmetne strokovnjake. Ta bo vključevala pedagoško-psihološko izobraževanje, predmetno didaktiko, mentorirano praktično usposabljanje in preverjanje dejanske sposobnosti poučevanja. O tem, kako bodo rešili najbolj pereč izziv slovenskega šolstva – kritično pomanjkanje učiteljev in kje bodo našli učitelje že v tem šolskem letu – Rončević na tiskovni konferenci ob predstavitvi rezultatov raziskave PISA ni izgubljal besed.
Sviz je pristojne že pozval, naj se prednostno lotijo sistemskega reševanja pomanjkanja kadra ter zagotovijo ustrezne pogoje za kakovostno javno izobraževanje. V sindikatu pričakujejo, da se bodo nemudoma in prednostno lotili ustreznega reševanja kadrovske problematike ter sprejeli učinkovite ukrepe za pridobivanje in ohranjanje ustrezno usposobljenih zaposlenih.