Na začetku so poslanci opozicije opozorili, da ima državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež na prenosnem računalniku nalepko, ki volivce nagovarja h glasovanju za zakon. Ker sedi za govorci, ki predstavljajo stališča poslanskih skupin, so Asta Vrečko in Vladimir Šega iz Levice ter Alenka Bratušek in Lenart Žavbi iz Svobode predlagali, naj ga umakne.
Med predstavljanjem stališča skupin Janeza Žaklja iz skupine NSi, SLS in Fokus ga je postavil v kader, zato je RTV Slovenija govorce začela snemati s strani. Andreja Katič iz SD je prosila za zaščito poslancev, Žan Mahnič iz SDS pa je ocenil, da je ne potrebujejo, saj jih ščiti RTV: "Test je uspel, RTV je ponovno dokazala, da služi vam, da je v absolutnih rokah politične levice in da že sodeluje v referendumski kampanji, čeprav se še ni začela."
V nadaljevanju jih je RTV znova začela snemati od spredaj, reklamni napis za njimi je ostal. Poslanci s predlogom odloka soglašajo, pri vsebini zakona pa ostajajo na stališčih iz 11. maja, ko ga je DZ potrdil. Močno ga zagovarjajo v koaliciji in v Resnici, v opoziciji pa mu ostro nasprotujejo in podpirajo sindikate, ki so zbrali podpise za izvedbo referenduma.
Kot je danes povedal Papež, vlada podpira odlok in zakon. Zakon po njihovih besedah trajno niža DDV na osnovna živila, za obrtnika prinaša manj prispevkov za državo, za upokojenca, ki dela, polno plačo in pokojnino, za mlade pot do stanovanj, zdravnikom omogoča, da delajo, uvaja možnost znižanja DDV za elektriko, plin in drva ter kapico na prispevke. "To je razvojni zakon, ne zakon za bogate," je poudaril.
Rado Gladek iz SDS je ocenil, da so se ljudje naveličali praznih obljub, novih davčnih obremenitev in politike, ki je namesto ustvarjanja pogojev za razvoj vse prepogosto zavirala podjetnost, delo in ustvarjalnost. "Verjamemo, da se bodo odločili za vizijo Slovenije, ki spodbuja delo, podjetnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta," je dejal in dodal, da bo njihova odločitev pomembno sporočilo o smeri prihodnost Slovenije.
"Zakon nikomur nič ne jemlje," je ocenil Žakelj. Temelji na načelu, da če želimo deliti, moramo najprej ustvariti, če želimo večje plače, moramo pomagati gospodarstvu, da bo bolj konkurenčno. V poslanski skupini so po njegovih besedah prepričani, da "je bil velik del podpisov za referendum zbran z zavajanjem in lažmi sindikatov o vsebini zakona", a bodo voljo vlagateljev zahteve za referendum spoštovali in bodo odlok podprli.
Po besedah Dejana Zakrajška iz Demokratov ljudje potrebujejo "Slovenijo, v kateri jim po plačilu položnic in nakupu hrane ostane dovolj za dostojno življenje, v kateri si mladi lahko ustvarijo dom, podjetniki razvijajo svojo dejavnost, delo in znanje pa odpirata pot do boljše prihodnosti". Za zakonom stojijo zaradi konkretnih rešitev, ki jih prinaša ljudem in gospodarstvu, je dodal.
V Resnici po navedbah Nedeljka Todorovića verjamejo, da bodo državljani na referendumu glasovali za, saj zakon ne odvzema, temveč daje. "Slovenija ne potrebuje države, ki ljudem vzame čim več in jim nato vrača v obliki različnih ukrepov. Potrebuje državo, ki ljudem pusti več njihovega zaslužka, podjetnikom omogoča razvoj, delavcem zagotavlja pošteno plačilo, družinam pa večjo finančno varnost," je dejal.
"V nedeljo ste dobili prvi rdeči karton, 6. decembra boste dobili drugega," je prepričana Alenka Bratušek iz Svobode. Gre za zakon za bogate, ker daje le enemu odstotku najbogatejših, posega v osem sistemskih zakonov, je navedla. Izpostavila je njegove finančne posledice: "Najboljši dokaz, zakaj je treba biti proti zakonu, je vaš proračun za leto 2027 in 2028, ki brez upoštevanja tega zakona izkazuje 2,3 milijarde evrov primanjkljaja."
Darko Ratajc iz SD je spomnil, da je referendum omogočil šele sklep ustavnega sodišča. "Parlamentarna večina ima pravico sprejemati zakone, nima pa pravice obiti ustavnih pravil, kadar ji možnost neposrednega odločanja ljudi ni po volji," je povedal. Opozoril je na nenavedene finančne posledice tega zakona, ki združuje številne sistemske spremembe, zato je referendum po njihovem nujen.
"V enem zakonu se spreminja 10 zakonov, med njimi ključni sistemi zakonodaje s področja dela, pokojnin, zdravstva, socialne. To ni popravek, to je poseg v družbeni dogovor, ki se je ustvarjal več kot 30 let in bi zahteval temeljito razpravo in socialni dialog," pa je poudaril Šega. Po njegovih besedah bomo zaradi tega zakona vsi precej revnejši.