Povabljeni učitelji, ravnatelji in drugi strokovni delavci iz neposredne prakse so na strokovnem posvetu pod okriljem ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) iskali rešitve, kako zagotoviti, da bodo ocene verodostojno odražale dejansko znanje učencev in dijakov ter spodbujale njihov napredek. Beseda je tekla tudi o tem, ali je sedanji sistem ocenjevanja ustrezen, in kakšna naj bo vloga nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature.
Manj kampanjskega učenja in vnovične delne ocene?
Kot so sporočili z ministrstva, so udeleženci posveta izrazili jasno soglasje, da opisno ocenjevanje v prvem in drugem razredu osnovne šole v sedanji obliki ni ustrezno in da so na tem področju potrebne spremembe. Poudarili so tudi potrebo po pogostejšem ocenjevanju znanja, ki bi učence in dijake spodbujalo k rednemu delu, sprotnemu učenju in utrjevanju znanja.
»Eden ključnih poudarkov razprave je bil, da mora ocenjevanje postati bolj kontinuiran del učnega procesa. Namesto kampanjskega učenja neposredno pred ocenjevanjem mora sistem spodbujati redno pridobivanje, preverjanje in izkazovanje znanja,« so poudarili na ministrstvu.
Pri NPZ in maturi so imeli razpravljalci bolj različne poglede na vrednotenje rezultatov. Večinoma so strinjali, da je NPZ pomemben kazalnik znanja učencev in doseganja izobraževalnih standardov, ki omogoča tudi spremljanje kakovosti izobraževalnega sistema, niso pa podprli predloga, da bi rezultati NPZ predstavljali pogoj za nadaljevanje izobraževanja oziroma vpis na naslednjo stopnjo.
Opozorili so tudi, da je srednješolsko izobraževanje danes preveč podrejeno pripravam na maturo, kar lahko omejuje širino poučevanja in izobraževalnega procesa.
Počutijo se zapostavljene
Šolska reforma in načrtovana ukinitev devetletke vse od napovedi ministra Boruta Rončevića sprožata pomisleke in nasprotovanje precejšnjega dela učiteljev in strokovne javnosti. Kritiki opozarjajo predvsem na vprašanje strokovne avtonomije učiteljev, način priprave sprememb in premalo vključevanja zaposlenih v šolstvu v odločanje. Nasprotovanje se izraža tudi s peticijami, s katerimi podpisniki zahtevajo več strokovnega dialoga in premišljeno uvajanje sprememb.
Mnogi učitelji se sprašujejo, zakaj vabila za udeležbo na strokovni posvet niso bila poslana na šole oziroma zakaj niso pred strokovnimi posveti organizirana odprta javna omizja. To, da je ministrstvo objavilo javni poziv in lahko prek spletnega portala ideje in predloge prispevajo vsi zainteresirani, ki želijo sodelovati pri oblikovanju prihodnosti slovenskega šolstva, se jim zdi poniževalno oziroma degradacija pedagoških in drugih strokovnih sodelavcev na šolah. Sprašujejo se, na kakšen način so izbrani učitelji in kakšne kompetence morajo imeti, da lahko prisostvujejo na strokovnem posvetu, nekateri ogorčeni šolniki pa ob tem javno pozivajo celo k zamenjavi ministra.
»Imam predloge o tem, kako bi izvajali operacije na odprtem srcu. Po poklicu sem trgovka. Tudi na šolstvo se spoznam. Prvič lahko podam predloge. Do zdaj me ni nihče poslušal,« je bila v svojem komentarju cinična ena od uporabnic družbenega omrežja MIZM.
Danes v ospredju sprememba mature
Na ministrstvu se branijo, »da je priprava reforme odprta za sodelovanje in da poteka na več ravneh: na desetih strokovnih posvetih, rednih mesečnih srečanjih z združenji ravnateljev, v sodelovanju s strokovnimi organizacijami, sindikati in predstavniki staršev, pri delu strokovnega sveta in z javnim zbiranjem predlogov, pomemben del priprave pa predstavljajo tudi raziskave in strokovne analize.
Očitke o tem, da učitelji niso vključeni v pripravo reforme, na MIZM zavračajo s pojasnilom, da želijo njihovo vlogo še okrepiti in so zato začeli aktivnosti za ustanovitev učiteljske zbornice, ki naj bi skrbela za kakovost in razvoj učiteljskega poklica, strokovne standarde, profesionalni razvoj ter krepitev strokovne avtonomije in odgovornosti.
Vlada bo na današnji redni seji obravnavala novelo zakona o maturi. Cilj je zagotoviti stabilno, strokovno utemeljeno in dolgoročno vzdržno ureditev poklicne mature, skladno s cilji srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja.
Ponovno naj bi se uvedla poklicna matura iz štirih predmetov, s čimer se, kot napovedujejo na šolskem ministrstvu, ohranja preizkušen model zaključevanja izobraževanja in preprečujejo dodatne organizacijske, kadrovske in finančne obremenitve.
