S preiskavo v zadevi Black Cube želijo v Svobodi in Levici raziskati, kdo je izraelskemu podjetju naročil in plačal tajno snemanje pogovorov z vidnimi osebnostmi, denimo iz politike in odvetništva. Prav tako jih zanima, zakaj so predstavniki Black Cube obiskali sedež SDS in ali je šlo za poskus vplivanja na volilni izid parlamentarnih volitev 22. marca.
»Pozdravljamo dejstvo, da se je vladajoča koalicija po porazu na referendumu o politični policiji streznila in odločila, da bo nehala serijsko kršiti ustavo, poslovnik o parlamentarni preiskavi in poslovnik državnega zbora, ter da je po več mesecih naših neuspešnih poskusov dopustila odreditev parlamentarnih preiskav o Black Cube in o obvodnem financiranju političnih strank. Obe zahtevi smo državnemu zboru predložili že 10. aprila, od vložitve do današnjega dne pa je preteklo več kot šest mesecev.« Takole je pri 14. točki dnevnega reda današnje seje DZ svoj nagovor začel poslanec Svobode Martin Premk.
Šest mesecev procesnih zapletov
Ob tem je ponovil, da sta bili v zadnjega pol leta za obravnavo akta o odreditvi teh dveh parlamentarnih preiskav neuspešno, zaradi procesnih blokad koalicije, sklicani dve izredni seji, poleg tega še ena redna seja državnega zbora, ena zahteva za sklic izredne seje pa je bila potem umaknjena. »In to potem, ko so poslanci koalicije prostodušno priznali, da parlamentarnih preiskav Black Cube ne bodo odredili,« je dodal Premk. Predstavniki vladne koalicije so namreč javno pojasnjevali, da je treba z odreditvijo preiskave počakati do odločitve na referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Kar je sicer pravno nevzdržno stališče, saj je zakonodaja jasna, in sicer določa obvezno ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo 30 poslancev. Na nedopustno oviranje opozicije so julija opozorili tudi ustavni pravniki Miro Cerar, Matej Avbelj, Ciril Ribičič in Albin Igličar. Takrat so povedali, da sta to, kar se dogaja v državnem zboru v povezavi s sklicevanjem izrednih sej in onemogočanjem parlamentarnih preiskav, kršitev in zloraba ustavnih določil.
Sum tujega vplivanja na volitve
Poslanec Svobode Martin Premk je ob predstavitvi zahteve za parlamentarno preiskavo afere Black Cube koaliciji očital, da je več mesecev blokirala njeno odreditev. Po njegovih besedah sta bili zahtevi za preiskavo afere Black Cube in obvodnega financiranja političnih strank vloženi že 10. aprila, a so bile zaradi procesnih blokad neuspešno sklicane dve izredni in ena redna seja DZ. V Svobodi so zato skupaj z Levico zahtevali ustavno presojo poslovnika DZ.
Premk je afero Black Cube označil za enega največjih politično-varnostnih škandalov po osamosvojitvi ter za domnevno tuje vplivanje na slovenske volitve in ogrožanje nacionalne suverenosti. Kot indice načrtne operacije je navedel objavo prikrito posnetih videov deset dni pred volitvami, anonimno angleško spletno stran brez podatkov o lastnikih ter prihod predstavnikov izraelskega podjetja v Slovenijo, med drugim na sedež SDS, kjer naj bi se srečali z Janezom Janšo.
Premk: »Ne gre za levo ali desno«
Ob tem je poudaril, da nekatera ključna vprašanja še niso razjasnjena. Sova je po njegovih besedah potrdila prihod predstavnikov Black Cube in njihove obiske, ne pa tudi namena srečanja z Janšo. Ta je pozneje potrdil stik z nekdanjim izraelskim generalmajorjem Gioro Eilandom, svetovalcem Black Cube, vendar je, kot pravi Premk, »Janša zatrdil, da sta se pogovarjala izključno o razmerah na Bližnjem vzhodu, verjetno tudi o vlaganju kompota, in da nista razpravljala o prisluškovanju ali vpletanju v slovenske volitve«. Ob tem se je zavzel za skupno preiskavo, ki bi presegla delitve med koalicijo in opozicijo. »Ne gre za levo ali desno, temveč za vprašanje obrambe naše nacionalne varnosti, naše suverenosti in naše demokratične ureditve,« je sklenil.
Andreja Katič (SD) pa je opozorila, da je ugotavljanje odgovornosti v tovrstnih primerih bitka s časom. Kot je izpostavila, Slovenija ni edina država, kjer so se pojavili sumi tujega vplivanja na demokratične procese. Tudi v nekaterih drugih državah, med drugim v ZDA in Veliki Britaniji, ter v evropskem parlamentu so ustanavljali posebne preiskovalne komisije, a v številnih primerih resnica nikoli ni bila v celoti razjasnjena. »Ključni dokazi so izginili, digitalne sledi so se izgubile, politična odgovornost pa je ostala nejasna,« je poudarila.
»Poskuša se zanikati, da je Black Cube sploh deloval proti Sloveniji. Poskuša se zanikati, da je stranka SDS imela karkoli s podjetjem Black Cube. In poskuša se zanikati zares nesrečne izjave Janeza Janše v medijih, ko še ni bil pripravljen, ko še ni imel pripravljenih laži na temo Black Cube in ko se je zapletel pri pojasnjevanju svojih stikov z njimi,« pa je dogajanje v državnem zboru pospremil predsednik in poslanec Svobode Robert Golob.
Na nedoslednosti v pojasnilih SDS je opozoril tudi poslanec Svobode Matej Grah: »Za Black Cube najprej sploh niste slišali, potem ste gospoda Eilanda sicer poznali, ampak trdili, da ni član Black Cube. Potem se je zgodil prelom, da ste celo priznali, da je bil pri vas, a datuma se slučajno niste spomnili.«
Hojs: Preiskava je namenjena diskreditaciji SDS
Poslanec SDS Aleš Hojs je zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave o zadevi Black Cube označil za politično pobudo nekdanje koalicije, katere namen naj bi bila diskreditacija največje vladne stranke. Ob tem je podprl odreditev preiskave, saj želi SDS po njegovih besedah razkriti neutemeljene očitke in politični aktivizem. Opozoril je, da se beseda »domnevno« v zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave pojavlja skoraj v vsaki točki. Predlagateljem je očital, da niso jasno opredelili domnevnih kršitev, meja in predmeta preiskave. Zahtevo je primerjal z Butalci: »Pokazalo se bo, kar bo: če bo špičasto, bodo vile, če bo široko, bo lopata.«
Po Hojsovih besedah gre za nadaljevanje političnega obračunavanja s SDS, ki naj bi ga prejšnja koalicija izvajala že v prejšnjem mandatu prek preiskovalnih komisij pod vodstvom Mojce Šetinc Pašek in Tamare Vonta. Hojs je izpodbijal navedbe predlagateljev, da naj bi predstavniki izraelskega podjetja Black Cube decembra 2025 dvakrat obiskali sedež SDS v Trstenjakovi ulici v Ljubljani in se srečali z Janezom Janšo. Predlagatelje je pozval, naj svoje navedbe podprejo z zapisi Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Izpostavil je tudi vire, navedene v zahtevi, med katerimi so po njegovih besedah predvsem članki portala Necenzurirano in revije Mladina, objave nevladnih organizacij ter izjave političnih aktivistov in politikov. Pod vprašaj je postavil, ali lahko parlamentarna preiskava temelji predvsem na medijskih objavah, političnih interpretacijah in insinuacijah.
V Resnici zagovarjajo, da se vse relevantne okoliščine v zadevi Black Cube razjasnijo temeljito, nepristransko in podprto z dokazi. Pri tem pa morajo biti predmet presoje tako morebitno tuje vmešavanje kot tudi morebitni nedopustni politični vplivi na delo slovenskih državnih organov, je izpostavil njihov poslanec Nedeljko Todorović.