Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je leta 2025 pod pragom tveganja revščine živelo 14,3 odstotka oziroma kar 298.000 ljudi. Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 1021 evrov na mesec in je bil za 40 evrov višji kot leto prej. Za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let) je prag znašal 2144 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1531 evrov na mesec.
Čeprav je bila Slovenija lani s stopnjo tveganja revščine (še) pod povprečjem EU, ki je znašalo 16,3 odstotka, pa je skrb vzbujajoča njena hitra rast v zadnjih letih. Stopnja tveganja revščine je od leta 2014, ko je dosegla 14,5 odstotka, do leta 2019 postopno upadla na 12 odstotkov. Od tedaj pa je znova začela naraščati.
Medtem ko je bila v EU stopnja tveganja revščine lani enaka kot leta 2021, je pri nas v tem obdobju zrasla za kar 2,6 odstotne točke oziroma za 55.000 ljudi. Še posebno skokovita je bila rast med letoma 2024 in 2025, ko se je stopnja tveganja revščine povečala za 1,1 odstotka ali za 22.000 ljudi. Še bolj skrb vzbujajoča je stopnja dolgotrajnega tveganja revščine, ki je lani znašala 8,6 odstotka in se je v primerjavi z letom 2024 zvišala za 1,3 odstotne točke in prav tako za 22.000 ljudi. Pod pragom dolgotrajnega tveganja revščine je lani živelo kar 157.000 prebivalcev Slovenije.
Še višja kot stopnja tveganja revščine je stopnja tveganja socialne izključenosti, ki vključuje tudi »resno materialno in socialno prikrajšanost« ter »zelo nizko delovno intenzivnost«. Ta je bila lani 15,5-odstotna in se je v primerjavi z letom 2024 zvišala za 1,1 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 324.000 ljudi oziroma 22.000 več kot leto prej.
Stopnja tveganja revščine najvišja med starejšimi
Pod pragom tveganja revščine je leta 2025 živelo 13,2 odstotka moških in 15,4 odstotka žensk. Stopnja tveganja revščine je bila najvišja med starejšimi od 60 let, 24-odstotna, od tega je pri ženskah znašala 27 odstotkov, pri tistih, ki so starejše od 75 let, pa celo 31 odstotkov. Velike razlike v stopnji tveganja revščine so tudi pri izobrazbi. Med prebivalci z največ osnovnošolsko izobrazbo jih je pod pragom tveganja revščine živelo 30,4 odstotka, med tistimi s terciarno izobrazbo pa 5,7 odstotka.
Še bolj izrazite so razlike po statusu aktivnosti. Medtem ko je stopnja tveganja revščine med delovno aktivnim prebivalstvom znašala 5,6 odstotka in med zaposlenimi 3,1 odstotka, je bila med samozaposlenimi kar 23,4-odstotna. Stopnja tveganja revščine med brezposelnimi je bila 46,8-odstotna, med upokojenci pa 25-odstotna. Izjemno visoka je tudi stopnja tveganja revščine med tistimi, ki živijo v najemu, takih je bilo 28 odstotkov.
Najvišja stopnja tveganja revščine je v enočlanskih gospodinjstvih brez vzdrževanih otrok, in sicer 45,2-odstotna, od tega je pri starejših od 65 let znašala kar 54,3 odstotka.
V RKS in Karitasu lani skupaj razdelili več kot 6000 ton hrane
V humanitarnih organizacijah opozarjajo, da povpraševanje po humanitarni pomoči že več let vztrajno raste, pri čemer opažajo, da postaja vse izrazitejši problem prehranska negotovost. »V preteklosti je bila pomoč s prehranskimi paketi le ena od oblik podpore, s katero smo družinam pomagali premostiti socialne ali finančne stiske. Danes se vse pogosteje srečujemo z družinami, ki kljub skrbnemu ravnanju z denarjem in rednemu plačevanju obveznosti nimajo dovolj sredstev za osnovne življenjske potrebščine,« je povedala Tina Plevnik, koordinatorica humanitarnega programa Botrstvo v Sloveniji.
Na Rdečem križu so v letu 2025 razdelili 3123 ton različnih prehranskih izdelkov (okoli 570 ton več kot leta 2015), 151 ton različnih higienskih pripomočkov in 227 ton oblačil in obutve. Glede na trenutne podatke pričakujejo, da se bodo letos približali lanskim številkam oziroma jih nekoliko presegli.
V Karitasu sta v letu 2025 pomoč v hrani prejemala 86.202 človeka, v sklopu materialne pomoči pa je bilo razdeljenih 3290 ton hrane. Kot pravijo, se je višina finančne pomoči v hrani in obliki plačila položnic v desetih letih podvojila.