Državni zbor bo na nadaljevanju redne seje po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, bolj znanega kot zakon o Skoku. Za razpravo je predvidenih nekaj več kot sedem ur. Koalicija ima za sprejetje zakona dovolj glasov, podporo pa mu napovedujejo tudi v Resnici.
Kaj bi se spremenilo
Sedanje specializirano državno tožilstvo (SDT) bi se preimenovalo v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon bi na novo določil, katera kazniva dejanja obravnava, spremenil pa bi tudi pravila za razpisovanje tožilskih mest, imenovanje tožilcev in ocenjevanje njihovega dela.
Namesto štirih specializiranih sodnih oddelkov bi ustanovili eno specializirano sodišče s sedežem v Ljubljani. Imelo bi položaj okrožnega sodišča in bi obravnavalo zadeve z območja celotne države. O pritožbah zoper njegove odločitve bi odločalo izključno višje sodišče v Mariboru. Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče naj bi dobila dodatne kadre ter začela delovati 1. julija 2027.
Predlog za zadeve v pristojnosti prenovljenega tožilstva odpravlja tudi sodno preiskavo kot posebno fazo kazenskega postopka. To pa ne pomeni, da bi vsa preiskovalna dejanja prevzeli tožilci. Kot pojasnjujejo na SDT, bi denimo zaslišanja prič še naprej potekala pred sodiščem, pri pomembnih preiskovalnih dejanjih pa bi še vedno sodeloval preiskovalni sodnik.
Tožilce skrbi večji vpliv politike
Eden glavnih pomislekov tožilstva zadeva imenovanje državnih tožilcev. Pravosodni minister pri pripravi predloga za njihovo imenovanje ne bi bil več vezan na dokončno mnenje državnotožilskega sveta. Sprememba bi veljala za vse državne tožilce, ne le za tiste na prenovljenem specializiranem tožilstvu. Na vrhovnem državnem tožilstvu opozarjajo, da bi politika tako dobila več vpliva na kadrovske odločitve, strokovna samostojnost tožilstva pa bi bila manjša.
Na SDT dvomijo tudi o tem, da bi organizacijske spremembe prinesle hitrejše postopke. Korupcijo in organizirani kriminal namreč obravnavajo že zdaj. Po njihovi oceni bi bilo treba za učinkovitejši pregon temeljiteje spremeniti pravila kazenskega postopka, predvsem pristojnosti policije in tožilstva pri pridobivanju dokazov. Samo preoblikovanje tožilstva po njihovem mnenju ne bo prineslo pričakovanih rezultatov.
Predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva so na seji parlamentarnega odbora za pravosodje poslance pozvali, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo. Opozorili so, da bi premalo premišljene rešitve lahko povzročile dodatne zastoje. Opozicija vladi očita tudi, da je zakon pripravila brez ustreznega sodelovanja s tistimi, ki ga bodo morali izvajati.
Koalicija kljub tem opozorilom pri predlogu vztraja. Pred današnjo obravnavo je vložila nekaj dopolnil, ki večinoma prinašajo manjše redakcijske popravke. Eno ureja plače sodnikov novega sodišča: glede na njihov naziv bi bili upravičeni do osnovne plače v višini plačnega razreda vrhovnega sodnika oziroma vrhovnega sodnika svetnika.