"Proračuna nista obljube, ki jih ne bi mogli izpolniti. Kažeta smer manj primanjkljaja, padajoč delež dolga, več naložb in nižje breme na delo. Realna sta pri prihodkih, previdna pri odhodkih, odgovorna do dolga, usmerjena v varnost, v naložbe in razbremenitev tistih, ki ustvarjajo," je poudaril Šircelj.
Za upokojenca proračun po njegovih besedah prinaša redno izplačevanje pokojnine, za zaposlenega uskladitev dohodninske olajšave in lestvice z rastjo cen in pripravo razbremenitve dela, za mlade olajšavo in manj zadolženo državo, za podjetnika to, da novih davkov ne bo in da bodo postopki enostavnejši, za kmeta, da bo panogi namenjenih več sredstev, saj je hrana strateška surovina, za občine več sredstev za razvoj, za vse pa varnejšo državo.
Dediščina prejšnje vlade je po njegovih navedbah slaba predvsem pri plačah in drugih osebnih prejemkih ter drugih odhodkih, ki so se povečevali brez pravega nadzora. Podedovali so tudi zamude pri črpanju evropskih sredstev in razkorak med zavezami na področju obrambe.
V letu 2027 vlada načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj bo znašal 2,3 milijarde evrov ali 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2028 načrtujejo 17,7 milijarde evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj se bo znižal za skoraj 600 milijonov evrov, primanjkljaj brez obresti se bo več kot prepolovil, je napovedal.
Razlog za višji primanjkljaj v letu 2027 kot letos so po njegovih navedbah naložbe. "Investicijski odhodki države rastejo za več kot 800 milijonov evrov. Država, ki se zadolži za naložbe, ki bodo služile desetletja, ravna drugače kot država, ki se zadolžuje za tekočo porabo," je dejal.
Predvidljivost proračuna po njegovem pomeni realne prihodke. Davčni prihodki bodo v letu 2027 znašali 14,2 milijarde evrov, kar je pet odstotkov več kot letos, največ prispeva davek na dodano vrednost, sledita dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb.
Načrtujejo pa manj trošarin, predvsem pri energentih. Nedavčni prihodki so nižji, pričakujejo za 92,5 milijona evrov nižja vplačila dividend, upoštevajo posledice letošnje suše. Predlog zakona o izvrševanju proračuna določa uskladitev dohodninskih olajšav in dohodninske lestvice z rastjo cen. "S tem preprečujemo, da bi inflacija tiho povečevala davčno breme ljudi," je dejal in poudaril, da razbremenitev dela ni le politična obljuba.
"Primež ustvarjajo predvsem prispevki za socialno varnost. Razbremenitve dela ne bomo financirali z novimi davki, tudi ne z davkom na nepremičnine, ampak z rastjo in učinkovitostjo," je napovedal. Pri državi bodo predlagali štiriletni proračunski cikel z zgornjo mejo rasti izdatkov, ki ne bo smela preseči ciljne inflacije. "Uporabniki bodo lahko neporabljena sredstva prenesli, vendar le tako, da se letni primanjkljaj ne poveča. Tako odpravljamo spodbudo za decembrsko trošenje," je dejal.
O stebru stabilnost je povedal, da so pri odhodkih previdni. "Izdatki države ne morejo trajno rasti hitreje od gospodarstva," je povedal in navedel, da se pritiskov na proračun ne sme pokrivati z dolgom, temveč z rastjo in učinkovitostjo. Odhodki v letu 2027 so višji zaradi investicij predvsem v obrambo in projekte evropske kohezijske politike, zaradi prej sprejetih obveznosti in višjih stroškov financiranja dolga, je naštel.
Glede javnega sektorja je povedal, da predlog zakona o izvrševanju proračunov ne določa linearnega znižanja števila zaposlenih. "Določa pa okvir za plače in druge izdatke," je povedal in dodal, da so rast izdatkov za zaposlene omejili po primerljivem načelu pri vseh uporabnikih proračuna. "S tem določamo okvir, v katerem mora vsak predstojnik organizirati delo z racionalizacijo, boljšo organizacijo in digitalizacijo procesov," je dejal.
Prostora za nepredvidene izdatke je manj. "Zato bo izvrševanje proračuna strogo," je dejal. Ob tem je omenil odgovoren odnos do dolga. Slovenija ostaja bistveno manj zadolžena od povprečja EU, finančni in bančni sistem sta stabilna. "To pa ni razlog za sproščenost, saj odhodki za obresti rastejo, obresti so v letu 2028 najhitreje rastoča večja postavka proračuna," je poudaril. "Vsak predlog, ki povečuje odhodke ali zmanjšuje prihodke, mora biti v okviru s fiskalnimi pravili," je poudaril.
Izpostavil je še varnost države in socialno varnost. "Za obrambne izdatke namenjamo 1,9 milijarde evrov v letu 2027 in 2,2 milijarde evrov v letu 2028," je navedel. "Pokojnine so zagotovljene, pravice, ki jih določa zakon, bodo izpolnjene," je zagotovil. Za dolgoročno vzdržnost pokojnin bo vlada ustanovila demografski sklad in nanj prenesla državno premoženje.
Leto 2027 bo leto naložb. "Vlagamo v obrambo, železnice in ceste, okolje, obnovo po naravnih nesrečah in znanost," je naštel minister. Vlado skrbi produktivnost, saj se konkurenčnost gospodarstva ne izboljšuje dovolj hitro. "Brez produktivnosti ni višjih plač in brez uspešnega gospodarstva ni socialne države," je pojasnil.