Konec avgusta in začetek septembra sta v Sloveniji tradicionalno zunanjepolitično pestra zaradi letnega posveta slovenske diplomacije in takoj nato še blejskega strateškega foruma. Dvodnevni posvet diplomatov se je na Brdu pri Kranju začel v četrtek, toda letos ga spremlja drugačna zunanjepolitična zgodba – polemika o slovenski zavori za skupno izjavo držav članic EU, kritično do novih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu. Odzivi na to so prihajali z vrste naslovov, tudi od premierja Janeza Janše.
Slednji je imel na posvetu diplomatov tradicionalni otvoritveni nagovor, ki so ga v nasprotju s preteklostjo zaprli za javnost. Kmalu po odhodu z Brda je premier na družbenem omrežju zapisal, da še ena nova evropska izjava o Izraelu ne bi imela nobene dodane vrednosti. Zapisal pa je tudi: »Zunanjo politiko vodi vlada in samo to je uradna politika Slovenije. Vodili bomo takšno zunanjo politiko, da bodo v ospredju vedno interesi Slovenije! (…) Zagotovo imamo različna mnenja, a interesi naše države morajo biti pri ključnih vprašanjih v ospredju. Na zunanjem in notranjem področju ne bi smelo biti razlik.«
To je bil odziv na kritike doma, ki so prihajale od predsednice države Nataše Pirc Musar, ki bo diplomate na Brdu nagovorila v petek, in od opozicije. Janša pa je bil kritičen tudi do Evropske unije. »Bruseljska birokracija ostaja tiho ob iztrebljanju celih vasi kristjanov v Nigeriji, pomorih lastnih ljudi s strani Hamasa v Gazi, masakrih v Iranu ali vse pogostejših antisemitskih izpadih v Evropi, medtem pa reagira na vsako napoved Izraela, da bo zgradil kako vas. Uporaba dvojnih meril je tako imenovano zunanjo politiko EU pripeljala v stanje blizu irelevantnosti.« Dodal je, da »prazna zunanjepolitična sporočila EU ne spreminjajo ali rešujejo ničesar«.
Opozicija zahteva nujno sejo in pojasnila
Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so v četrtek ob nadaljnjih kritikah vladne odločitve, da onemogoči skupno izjavo EU, zahtevale nujno sejo odborov državnega zbora za zunanjo politiko in za evropske zadeve. Od vlade zahtevajo, da tam pojasni svoje nasprotovanje skupni izjavi članic EU.
Omenjene tri stranke spominjajo, da je aktualna vlada junija na vrhu EU podprla obsodbo širjenja izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, zdaj pa je bila proti skupni izjavi EU »ob ponovnem konkretnem koraku izraelske vlade«. Gre za odločitev o gradnji 1200 stanovanjskih enot na območju ob Vzhodnem Jeruzalemu, kar po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas ogroža ozemeljsko povezanost palestinskega ozemlja in rešitev dveh držav. »Če je stališče Slovenije res ostalo enako, potem mora vlada pojasniti, zakaj je aktivno preprečila, da bi to isto stališče izrazila vsa EU. (...) Če se je spremenilo, potem imajo državljanke in državljani pravico izvedeti, kdo ga je spremenil, kdaj ga je spremenil in zakaj,« je dejala predsednica odbora za evropske zadeve Andreja Katič (SD).
Proti tudi Češka?
Po njegovem je treba poteze izraelske vlade postaviti tudi v tamkajšnji predvolilni kontekst, ker si želi ohraniti mandat. Ob tem je dodal: »Kdo pa pravi, da se aktualna slovenska vlada strinja z vsemi potezami aktualne izraelske vlade?« Na vprašanje, ali je bila Slovenija od 27 članic EU res edina proti izjavi, kot je poročal portal EUobserver, ni odgovoril, rekoč, da notranje razprave v EU niso stvar za javnost. Je pa dejal, da so se tudi nekatere druge države strinjale, da izjava ne bi spremenila položaja na terenu.
Izraelski sredinski časopis Yedioth Ahronoth navaja, da je bila proti tudi Češka, ki je podobno ravnala že v preteklosti. Navaja tudi, da je imel pred tem izraelski zunanji minister Gideon Sar vrsto telefonskih pogovorov s Kajzerjem, češkim zunanjim ministrom Petrom Macinko in drugimi.
V petek nagovor ministrice Orbanove
V senci teh polemik so slovenski veleposlaniki oziroma vodje diplomatsko konzularnih predstavništev na svetu opravili prvi dan razprav o svojem delu in nalogah. Posvet se letos odvija v času velikih sprememb v svetu in diplomatskih izzivov, ki jih prinašajo, ter razgibanega domačega dogajanja. Nova vlada si je zastavila prioritete, med katerimi je med drugim poudarek na transatlantskih odnosih, krepitvi vloge Slovenije v EU in v srednji Evropi, že prej je bilo na očeh opazno izboljšanje odnosov z Izraelom.
Ker je bil govor premierja zaprt za javnost, so iz vlade naknadno sporočili, da je predstavil usmeritve in vizijo slovenske zunanje politike, »ki želi biti odgovorna članica EU, zveze Nato in mednarodne skupnosti ter bo znala in zmogla zasledovati svoje interese«.
Kajzer, ki prvič gosti posvet, pa je dejal, da je ključna tema posveta, kako okrepiti konkurenčnost, delovanje in učinkovitost EU. V ospredju so varnost, položaj Slovenije v EU in gospodarska diplomacija, ključno pa je, da mora diplomacija zastopati interese Slovenije, odpirati vrata gospodarstvu in biti v službi državljanov, je dejal v otvoritvenem nagovoru. »Svet okoli nas se hitro spreminja in postaja manj predvidljiv. Zato moramo jasno vedeti, kaj so slovenski interesi. Potrebujemo diplomacijo, ki se zna odzivati na spremembe ter te interese samozavestno in učinkovito uveljavljati,« je dejal.
Prvi dan posveta je bil namenjen razpravam o usmeritvah slovenske zunanje politike, mednarodnem varnostnem okolju ter makroekonomskem in javnofinančnem položaju Slovenije. Drugi dan posveta bo namenjen razpravi o sodelovanju ministrstva za zunanje in evropske zadeve z resornimi ministrstvi pri podpori gospodarstvu in znanosti ter o energetski varnosti. V petek bo diplomate nagovorila tudi častna gostja, madžarska zunanja ministrica Anita Orban.