Namen strokovnega dogodka, ki ga je organizirala kontaktna točka programa evropskega programa ESPON na ministrstvu za okolje in prostor, je bil predstaviti najnovejša spoznanja in trende na področju stanovanj v EU in Sloveniji ter izpostaviti ključne vidike stanovanjske politike, ki jim bo v prihodnje treba nameniti več pozornosti.
Kot je poudarila v. d. generalne direktorice direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu Aša Rogelj, je v zadnjih letih vprašanje stanovanj postalo ena ključnih tem tako v Sloveniji kot v Evropi. Visoko na dnevni politični tem pa je stanovanjsko problematiko v zadnjem obdobju postavila tudi EU. "Pomemben korak pri tem predstavlja priprava evropskega akta o dostopnih stanovanjih, ki je ravno v obravnavi in bo državam, regijam, mestom in lokalnim skupnostim zagotovil dodatna orodja za učinkovitejše odzivanje na stanovanjske pritiske," je ocenila.
Priprava novega nacionalnega stanovanjskega programa
Glede razmer v Sloveniji je izpostavila, da ima država na področju javnih najemnih stanovanj precej razvit sistem. "Drugi del, ki nas še zanimiva v prihodnje, pa je vprašanje širše dostopnosti, ki vključuje tudi aktivacijo obstoječega stavbnega fonda, zagotavljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo in in pa možnost dostopnosti do stanovanj tudi za skupine, ki si lahko svoje stanovanje privoščijo," je pojasnila.
V luči tega po njenih besedah na ministrstvu pristopajo tudi k spremembi stanovanjske zakonodaje in pripravi novega nacionalnega stanovanjskega programa za desetletno obdobje.
O aktualnih razmerah na slovenskem stanovanjskem trgu je spregovorila Tara Sergeja Kadunc iz Urbanističnega inštituta RS. Kot je spomnila, v državi 81 odstotkov prebivalcev živi v lastniških stanovanjih, kar Slovenijo med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uvršča med tiste z najvišjim deležem lastniških stanovanj.
Velika količina nenaseljenih stanovanj
Poleg visoke starosti pa slovenski stanovanjski fond zaznamuje tudi velika količina nenaseljenih stanovanj. "Leta 2021 je bilo evidentiranih kar 165.000 nenaseljenih stanovanj, kar je približno 20 odstotkov oz. petina celotnega stanovanjskega fonda," je navedla.
Javni najem, ki po njenih besedah pomembno dopolnjuje oblike bivanja zunaj lastništva, pa je precej majhen, saj le približno pet odstotkov ljudi živi v takšnih stanovanjih. V primerjavi z ostalimi državami OECD se Slovenija uvršča tudi med tiste z nižjim deležem javnega najemnega sektorja. Na drugi strani je stanje precej drugačno denimo v Avstriji, kjer javni najemni sektor obsega skoraj četrtino, in na Nizozemskem, kjer obsega tretjino celotnega stanovanjskega fonda.
Kadunc je ob tem opozorila tudi na majhnost slovenskega zasebnega najemnega trga. O razporeditvi ponudbe teh stanovanj pa je dejala, da je ta "izrazito prostorsko koncentrirana". Analiza oglasov med letoma 2024 in 2025 je pokazala, da je bilo kar 67 odstotkov oglaševalnih stanovanj v Ljubljani, daleč za njo pa sta bila Maribor in Koper.
Treba je izboljšati tudi zasebni trg
Prestolnica je na prvem mestu tudi po višini najemnin. "OECD ugotavlja, da je slovenski zasebni najemni trg premalo razvit in deloma neformalen," je opozorila. To pa potrjuje tudi primerjava števila objavljenih najemnih oglasov s številom najemnih poslov v evidenci trga nepremičnin. "V evidenci je namreč le 78 odstotkov najemnih poslov glede na število objavljenih oglasov, v Ljubljani pa je ta delež še manjši, in sicer znaša 68 odstotkov," je ponazorila.
Med priporočili za oblikovalce politik pa je Boštjan Kerbler z Urbanističnega inštituta RS med drugim izpostavil nujnost krepitve javnega najemnega sektorja, izvajanje aktivne zemljiške politike na ravni občin ter pravočasno pridobivanje in pripravo zemljišč za gradnjo stanovanj.
Po njegovih besedah pa bi bilo treba izboljšati tudi delovanje zasebnega najemnega tega in znotraj tega tudi povečati njegovo preglednost ter uravnotežiti pravice najemnikov in najemodajalcev. Zavzel pa se je tudi za izenačitev davčne obravnave dolgoročnega in kratkoročnega oddajanja stanovanj, skrajšanje sodnih postopkov v sporih med najemniki in lastniki ter pospešitev prenove in prilagajanje obstoječega stanovanjskega fonda.