Veljavni zakon o visokem šolstvu je star več kot 30 let, v minulih letih je bilo sprejetih kar 13 novel, je po četrtkovi seji vlade povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Po njegovih besedah je zato napočil čas za celovito ureditev visokega šolstva oziroma za njegovo reformo.
Po novem se bodo lahko ustanavljale zgolj javne univerze, in sicer na predlog vlade, ne pa tudi samostojni javni visokošolski zavodi. Obstoječi se bodo morali priključiti eni od javnih univerz. Enako velja za študentske domove. Študentski dom Ljubljana se bo v skladu s tem priključil ljubljanski univerzi. Zakon natančneje ureja podeljevanje koncesij, ki je bilo doslej stihijsko. Sprememb bo deležno tudi delovanje Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Prve akreditacije visokošolskih zavodov se bodo s pet let podaljšale na sedem.
Popolnoma nov bo način financiranja visokega šolstva, sredstev zanj bo v prihodnje več. Zakon predvideva 1,5 odstotka BDP (doslej ni dosegal enega odstotka), v to so vključene tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove. Pogodbe o financiranju univerz se bodo po novem sklepale vsakih šest let in ne več vsaka štiri leta, po treh letih pa bo opravljena revizija. »S to spremembo in večjim deležem sredstev bodo visokošolski zavodi lahko bolj avtonomni,« je dejal Papič.
Spremembe zakona se dotikajo tudi samega načina študija. Izrednega študija ne ukinjajo, je poudaril minister. Nov pa je časovno prilagojen študij, ki bo študentom omogočil, da bodo en letnik delali dve leti. Pri tem je pomembno, da bodo študentje, ki bodo študirali ob delu, morali opraviti vse obveznosti, ki veljajo za redni študij. Minister je izpostavil tudi mikrodokazila o krajših usposabljanjih na univerzi, ki bodo povečala fleksibilnost študija. Na univerzah bo v prihodnje tudi več možnosti za športno udejstvovanje študentov.
»Nova« matura prvič čez pet let
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je predstavil ključne rešitve v noveli zakona o maturi, s katerimi so, kot je poudaril, sledili načelu enakih možnosti. Po novem se bodo lahko dijaki srednjih strokovnih šol v tretjem letniku odločili za štiri- ali petpredmetno maturo. Prva bo vstopnica za višje in visoke šole. Druga, ki bo obsegala izpite iz dveh strokovnih predmetov ter učnega jezika, matematike in tujega jezika na ravni splošne mature, pa bo dijakom omogočila, da se bodo lahko vpisali na univerzitetni študij. Ta matura, pričakuje minister, jim bo zagotovila potrebno znanje za uspešen študij. Pomembno je tudi, da bo priprava na zahtevnejšo poklicno maturo potekala na šolah. Zdaj so si namreč dijaki, ki so opravljali dodatni peti predmet, morali sami poiskati šolo, kjer so ga opravili. Glede kritik, ki prihajajo iz združenj srednjih strokovnih šol, ki opozarjajo na kadrovske in organizacijske zagate, je minister Logaj poudaril, da bodo dijaki srednjih strokovnih šol petpredmetno maturo prvič lahko opravili v šolskem letu 2030/31, kar pomeni, da bo dotlej dovolj časa za ureditev vsega potrebnega. Simulacije in izračuni, ki so jih že opravili, kažejo, da večjih težav ne bi smelo biti, je zatrdil.
