Timnit Gebru je letošnja osrednja lavreatka nagrad right livelihood. Foto: Right Livelihood
Alternativne Nobelove nagrade za upornice proti sistemom
Letošnje nagrade right livelihood, ki veljajo za alternativne Nobelove nagrade, so šle v roke žensk in organizacij za človekove pravice, ki jih vodijo ženske. Štirje nagrajenci so bili izbrani izmed 200 nominacijskih predlogov iz 72 držav.
30. 09. 2026, 15.27
ag
Rdeča nit letošnjih nagrad right livelihood je odpor proti sistemom, ki ljudi potiskajo na rob družbe – od avtoritarizma in etnične diskriminacije do patriarhalnega nadzora in koncentracije moči v tehnološkem sektorju. »Sistem, ki je bil zasnovan za službo le peščice ljudi, nikoli ne bi mogel obstati. Letos častimo ženske, ki niso hotele čakati na dovoljenje. Na novo pišejo pravila, za katera so avtokrati, patriarhi in najvplivnejši moški iz Silicijeve doline menili, da jih lahko pišejo le oni sami,« je dejal Ole von Uexkull, nečak ustanovitelja nagrade in izvršni direktor organizacije.
Nagrade right livelihood, ki veljajo za alternativne Nobelove nagrade, je pred 46 leti ustanovil švedsko-nemški filantrop Jakob von Uexkull. Z njimi je želel počastiti delo posameznikov in organizacij, ki prispevajo k bolj pravičnemu in mirnemu svetu. Tako kot vsako leto doslej so jih tudi tokrat razglasili tik pred začetkom predstavljanja letošnjih Nobelovih nagrajencev.
Timnit Gebru: svari pred umetno inteligenco
Prva letošnja nagrajenka je Etiopijka eritrejskega rodu Timnit Gebru, raziskovalka umetne inteligence in ustanoviteljica Distributed AI Research Institute (DAIR). Nagrajena je bila zaradi opozarjanja na pristranskosti in škodljive posledice sistemov umetne inteligence (UI) ter za prizadevanja, da bi razvoj UI bolj upošteval človekove pravice, izkušnje marginaliziranih skupin in človeško avtonomijo. »Ne pogovarjajmo se o strojih, kot da bi imeli lastno življenje ali voljo. Govorimo raje o tem, kdo jih ustvarja in kakšne so njihove odgovornosti,« pravi 43-letna Gebrujeva. Pred leti je delala pri Googlu v ekipi za etično umetno inteligenco. V času te službe je napisala članke o tveganjih pristranskosti v tako imenovanih velikih jezikovnih modelih. Po oceni žirije jo je Google odpustil, ker je zavrnila umik članka ali odstranitev svojega imena, kot je bilo zahtevano.
Džalila Haider: zaščitnica skupnosti Hazarjev
Džalila Haider je zagovornica pravic skupnosti Hazarjev v Pakistanu. Foto: Right Livelihood
Nagrado je prav tako prejela Džalila Haider, pakistanska odvetnica za človekove pravice iz skupnosti Hazarjev. Prejela jo je za dolgoletno zagovorništvo marginaliziranih skupnosti, predvsem žensk in etničnih ter verskih manjšin, ter za pravno pomoč ljudem, ki so tarča državnega nasilja in diskriminacije. Njena odvetniška pisarna je pomagala tudi več kot 600 političnim aktivistom in zagovornikom človekovih pravic pri odpravi omejitev potovanja. Leta 2018 je vodila sedemdnevno gladovno stavko proti ciljnim umorom Hazarjev, kar je prisililo načelnika vojske, da se je neposredno pogajal s hazarskimi ženskami, to pa je privedlo do trajnega zmanjšanja napadov na to skupnost.
Gruzijski odvetniki: hrbtenica družbe s pravnimi svetovanji
Združenje mladih gruzijskih odvetnikov med sestankom v Tbilisiju. Foto: Right Livelihood
Prva od dveh nagrajenih organizacij je Združenje mladih gruzijskih odvetnikov (GYLA), ki je bilo ustanovljeno že leta 1994, ukvarja pa se z zaščito človekovih pravic in demokracije. Nagrado so jim podelili zaradi prizadevanja za ohranjanje demokratičnih institucij in civilne družbe ob vse močnejšem pritisku oblasti na civilno družbo pod vlado Iraklija Kobahidzeja. »Organizacija je dosegla pomembne pravne zmage, ki so preoblikovale nacionalno politiko, od zagotavljanja pravic invalidom do zagotavljanja brezplačnega izobraževanja za vsakega otroka v Gruziji ter izsiljevanja odškodnin za represijo iz sovjetske dobe. Opravila je 1,5 milijona brezplačnih pravnih svetovanj – v državi s 3,7 milijona prebivalcev – in delovala kot hrbtenica države civilne družbe,« so ocenili v komisiji Right Livelihood.
Zbor podeželskih žena: zaščitnice kmetic in semen
Mercia Andrews je regionalna koordinatorka Zbora podeželskih žena, dobitnika nagrade right livelihood 2026. Foto: Right Livelihood
Krog letošnjih nagrajencev zaokrožuje južnoafriško združenje Zbor podeželskih žena. Gre za transnacionalno gibanje, ki združuje več kot 178.000 kmetic iz 11 držav južne Afrike. Namen združenja je braniti pravice do zemlje in lokalnih semen pred korporativnim prilaščanjem. Nagrado je prejela tudi skupina 78.000 malih kmetov iz 11 držav južne Afrike. Fundacija je pojasnila, da si je skupnost med drugim prizadevala za razmnoževanje in ohranjanje lokalnih sort semen, da bi tako pomagala zaščititi dolgoletno tradicionalno prakso shranjevanja in izmenjave takšnih semen. »Medtem ko korporacije vse bolj utrjujejo svoj nadzor nad svetovnimi sistemi semen, Zbor podeželskih žena kaže, kako je videti pravi odpor: na stotisoče podeželskih žensk se organizira – vodijo centre za razmnoževanje semen, da ohranijo tradicionalne sorte, rušijo patriarhalne politike in tradicije ter se medsebojno podpirajo, kadar država tega ne stori,« je o lavreatkah povedal Ole von Uexkull, izvršni direktor organizacije Right Livelihood.
