Umetna inteligenca, rušenje mednarodnih sporazumov in vse večje število jedrskih sil je svet potisnilo v obdobje, ki je precej bolj nevarno od vrhunca hladne vojne. Statistične možnosti, da bi naša civilizacija v trenutni obliki preživela naslednjih petdeset let, so se po oceni uglednega ameriškega fizika dramatično zmanjšale.
David Gross, prejemnik Nobelove nagrade za fiziko leta 2004, je med drugim v nedavnem pogovoru za znanstveno publikacijo Live Science podal mračno napoved o prihodnosti človeštva. Medtem ko se strokovnjaki in širša javnost pogosto tolažijo z dejstvom, da je svet uspešno prebrodil napetosti 20. stoletja brez uporabe jedrskega orožja, Gross opozarja, da se je paradigma varnosti spremenila. Po njegovih matematičnih modelih in ocenah tveganja se je časovni okvir za preživetje človeštva skrčil na pičlih petintrideset let.
»Možnosti, da človeštvo preživi še 50 let, so zelo majhne,« poudarja znanstvenik, ki je bil za svoje prebojne raziskave na področju močne jedrske interakcije nagrajen tudi s posebno nagrado breakthrough v vrednosti treh milijonov dolarjev.
Njegova opozorila izhajajo iz verjetnostne analize, s katero se pri svojem delu nenehno srečuje.
Grossov izračun temelji na letnem tveganju izbruha globalnega jedrskega konflikta. Med hladno vojno so strokovnjaki verjetnost za takšen scenarij ocenjevali na približno en odstotek na leto. Danes znanstvenik ugotavlja, da se je ta številka podvojila. Čeprav se v posameznem letu to tveganje morda zdi obvladljivo, kumulativna verjetnost skozi desetletja pomeni katastrofo.
Statistika je neizprosna. Ob dvoodstotnem letnem tveganju je vprašanje nekaj desetletij, preden se konflikt dejansko zgodi.
Za to drastično poslabšanje varnostne klime je po njegovem mnenju krivih več prepletenih dejavnikov. Jedrski klub se je razširil in danes šteje že devet držav, kar povečuje število možnih scenarijev za zaostrovanje konfliktov. Hkrati smo priča razkroju globalne ureditve za nadzor nad oboroževanjem, saj so ključni mednarodni sporazumi odpovedani ali pa se ne izvajajo več.
Geopolitična trenja v regijah z visoko napetostjo se stopnjujejo, razvoj novih tehnologij, kot so hiperzvočne rakete, pa drastično skrajšuje reakcijski čas v primeru opozorila pred napadom.
Največjo novo neznanko v tej smrtonosni enačbi pa predstavlja avtomatizacija. Gross izraža globoko zaskrbljenost nad vse večjo vlogo programske opreme in umetne inteligence pri nadzoru oborožitvenih sistemov.
V vojaškem okolju bi tako imenovane halucinacije oziroma napake umetne inteligence lahko sprožile uničujoč napad, preden bi imeli ljudje sploh možnost posredovati. Številni sodobni obrambni mehanizmi so zasnovani za odziv v delčku sekunde, kar človeškemu operaterju odvzema vlogo končnega razsodnika v kriznih situacijah.
Grossovo opozorilo ni poziv k vdaji, temveč apel vojaškim in političnim voditeljem. Znanstvenik zahteva absolutno vrnitev človeškega nadzora nad najpomembnejšimi odločitvami o življenju in smrti.
Gre za tragično ironijo. Teoretik, ki si celotno kariero prizadeva združiti osnovne zakone fizike in razvozlati najgloblje skrivnosti vesolja, se zdaj boji, da človeštvo preprosto ne bo živelo dovolj dolgo, da bi dočakalo naslednji veliki znanstveni preboj.
