Ko se volišča povsod še niti niso zaprla, so rezultati že kazali neusmiljeno novo realnost za vladajoče republikance. Predvolilne napovedi se v resnici niso uresničile: napovedale so njihov poraz, a tako hudega nikakor ne. Vladajoča stranka ga je utrpela poraze tudi v nekaterih svojih tradicionalnih volilnih utrdbah, ki so jih demokrati dolga leta naskakovali brez uspeha – vse do zdaj.
V 435-članskem predstavniškem domu je modri val - to je barva demokratov - tej stranki prinesel najmanj trideset dodatnih sedežev, povsem mogoče pa je, da bo končna številka zanje še boljša. Njihov vodja v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je že imel zmagoviti nastop, ki je zanj še toliko pomembnejši – postal bo prvi temnopolti predsednik predstavniškega doma kongresa.
V volitvah za senat so dobili sedem od osmih tekem, ki so veljale za nepredvidljive. V zadnji, Aljaski, rezultat še ni znan. Za nameček se je republikancem zapletlo se š senatnim sedežem v Misisipiju, ki je zdaj tudi vprašljiv, česar ni predvidel nihče.
Trump: če bi bil jaz na glasovnici...
Trump je v prvih izjavah dejal, da je »popolnoma pripravljen« sprejeti rezultate volitev in da bo sodeloval z demokratsko opozicijo v kongresu. Poraz republikancev je pripisal temu, da njegovega imena tokrat ni bilo na glasovnici. Če bi bilo, bi »zmagali z naskokom«, je rekel.
Vsaj sprva ni trdil, da so se dogajale volilne prevare, kot je pogosto govoril v preteklosti, ko so republikanci ali on sam izgubljali. Vprašanje je, ali bo tako ostalo. Se pa zdi, da se mu je »zgodila Srbija«: tam je vladajoča stranka nedavne parlamentarne volitve izgubila tako prepričljivo, da njenemu voditelju Aleksandru Vučiću ni ostalo drugega, kot da je nepričakovano hitro priznal poraz.
Prvi muslimanski senator
Agencija Associated Press, ki je v ZDA največja medijska avtoriteta pri napovedovanju rezultatov, je že okoli pol polnoči po vzhodnoameriškem času sporočila, da bodo imeli demokrati najmanj 51 sedežev v stočlanskem senatu in s tem večino. Zadnji rezultati kažejo, da jih bodo imeli najmanj 54, republikanci pa najmanj 44. Omenjena dva sedeža na Aljaski in v Misisipiju sta še negotova.
Demokrati so jih tako pridobili najmanj sedem, ponekod tudi na leta dolgo prevladujoče rdečem terenu (to je barva republikanske stranke). Prvič po letu 1988 so demokrati denimo osvojili senatni sedež v Teksasu z zmago komaj 37-letnega Jamesa Talarica. To je bila tudi »najdražja« tekma teh volitev, saj sta strani vanjo skupno vložili skoraj 700 milijonov dolarjev. Za nameček je demokratka Gina Hinojosa postala prva guvernerka hispanskega porekla v Teksasu. Tako kot Talarico je bila tudi ona poslanka v teksaškem kongresu. S tem so demokrati uresničili dolgoletne želje, da drugo najštevilčnejšo zvezno državo obrnejo k sebi, potem ko so tam od 90. let prejšnjega stoletja dominirali republikanci.
Enako odmevna je zmaga demokratov za senatni sedež v Kansasu, ki so ga dobili prvič po letu 1932. Tam je slavil nekdanji republikanec, metodistični pastor Adam Hamilton. Demokrati so zmagali tudi v senatnih tekmah v Iowi, Severni in Južni Karolini, kar so bili doslej vse republikanski sedeži.
Demokrati pa so obranili svoj senatni sedež v Michiganu. V tesnem dvoboju je zmagal Abdul El-Sayed, ki bo prvi muslimanski senator v zgodovini Združenih držav. Zdravnik in predavatelj o javnem zdravju je progresivni, levi politik, ni pa se opredelil kot socialist, kar je bila v tej kampanji kar pogosta poteza med demokrati. Je izpričani kritik Izraela in njegovega ravnanja v Gazi, ameriške pomoči tej državi in njenega vpliva na ameriško politiko. Trump ga je zato označil za »džihadista, ki je na strani teroristov« in dodal, da bi moral pred vstopom v senat skozi detektor kovin. El-Sayed je odvrnil, da bo to storil, če bo šel Trump na detektor laži. Se je pa El-Sayed med kampanjo sprl s svojo tekmico v demokratski stranki, predvsem zaradi vprašanja Izraela, in to tako zelo, da je potem podprla republikanca. Ta epizoda kaže na izzive, ki čakajo demokrate, če bodo hoteli z bolj enotnim glasom zakorakati proti predsedniškim volitvam leta 2028.
Prelomljene obljube
Ne glede na Trumpove besede prevladuje splošna ocena, da so volilni rezultati v prvi vrsti nezaupnica politiki predsednika, ki je leta 2024 zmagal predvsem zaradi obljub o dvigu standarda ter nižjih cenah goriva in življenjskih potrebščin, kar je Američane pestilo pod prejšnjim demokratskim predsednikom Joejem Bidnom. Toda cene goriva so zdaj še višje, inflacija je enaka kot ob koncu Bidnovega mandata, Trump pa je Ameriko v nasprotju z volilnimi napovedmi zapletel v vojno, iz katere ne najde izhoda, namreč z Iranom.
Zdaj bo predsednik v Washingtonu soočen z drugačnimi političnimi razmerami. Še vedno bo imel glavno besedo v zunanji politiki, vladati bo poskušal s predsedniškimi ukazi – Bela hiša se na to možnost pripravlja že od aprila, poročajo ameriški mediji. Toda zakonov ne bo več mogoče sprejemati mimo demokratov. Ti bodo lahko v kongresu sprožali preiskave in napoveduje se jih cela vrsta, tudi o poslih predsednikove družine. Demokrati bodo imeli v rokah proračunsko porabo, kjer predsednik ne more zaobiti kongresa. Njihova večina v senatu pa pomeni, da bodo imeli glavno besedo še pri potrjevanju veleposlanikov in visokih uradnikov ter sodnikov – tudi vrhovnih, če bi kateri od devetih odšel s položaja.
Kongres bo v novi sestavi prvič zasedal 3. januarja.
