Čez tri tedne bo jasno, ali se bo na oblast v Braziliji vrnila družina Bolsonaro in ali se bo končala vladavina Delavske stranke, ki je vodila državo skoraj 18 od zadnjih 24 let. Petinštiridesetletni skrajno desni populistični senator Flavio Bolsonaro, sin zaradi poskusa državnega udara obsojenega nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki zaradi zdravstvenih razlogov 27-letno kazen prestaja v hišnem zaporu, je namreč v prvem krogu predsedniških volitev proti zdajšnjemu 80-letnemu predsedniku Luizu Inaciu Luli da Silvi presenetljivo zmagal.
Javnomnenjske raziskave so večinoma napovedovale tesno zmago Lule da Silve, pa se je razpletlo drugače. Bolsonaro je dobil 47 odstotkov glasov, Lula da Silva pa 45 odstotkov. S tem je simpatizer ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je poigraval z mislijo, da bi s »posebno operacijo« osvobodil svojega očeta, le za nekaj odstotnih točk zgrešil zmago v prvem krogu volitev.
Sodeč po rezultatih prvega kroga in tudi volitev za senatorske in guvernerske položaje, kjer je desnica prav tako zmagala, je Brazilija podobno kot druge latinskoameriške države po zmagi Donalda Trumpa zajahala tako imenovani modri, konservativni val. Od 54 senatorskih mest, kolikor jih je bilo na voljo, je Bolsonarova Liberalna stranka dobila 19 sedežev in bo imela skupaj z desnimi zavezniki v senatu večino 43 od 81 senatorjev. Dva od teh sedežev sta osvojila Bolsonarova mačeha Michelle Bolsonaro in njegov sin Carlos Bolsonaro. Desnica je osvojila tudi številna pomembna guvernerska mesta. Republikanci so denimo osvojili Sao Paulo, ki je najštevilnejša zvezna država, prav tako jim uspelo v drugi največji zvezni državi Minas Gerais. Skupno je desni blok dobil deset od dvajsetih že odločenih guvernerskih tekem.
Napoved konca dobe levice
Tudi zaradi teh rezultatov, ne zgolj svojega, je Flavio Bolsonarov že v volilni noči zmagoslavno stopil pred kamere. Dodatno samozavest mu je najbrž vlivalo dejstvo, da v brazilski zgodovini v drugem krogu predsedniških volitev še nikoli ni zmagal kandidat, ki je bil v prvem krogu drugi. »To je konec dobe levice in Delavske stranke, to je dokončno,« je sporočal Bolsonaro in dodal, da je edina zapuščina levice rekordno število umorjenih žensk, zadolženih Brazilcev, visokih davkov in brezupa.
Čez tri tedne bi utegnil postati osmi latinskoameriški politik, ki je s spogledovanjem s Trumpovo politiko zmagal na volitvah po njegovi drugi inavguraciji. Osrednja volilna baza Bolsonara so kmetje, kristjani in zaradi visoke stopnje kriminala zagrenjeni državljani. Lula da Silva pa računa predvsem na glasove manj premožnih slojev. Bolsonaro se je v volilni kampanji poskušal predstavljati kot zmernež, ki zagovarja vladavino prava in modernizacijo gospodarstva ter ne nasprotuje socialnim pomočem. Osrednje teme volitev pa so bili visoki življenjski stroški, korupcija in negotovost v vsakdanjem življenju Brazilcev. Po zmagi Bolsonara se je vrednost brazilskega reala proti dolarju okrepila za pet odstotkov.
Vprašanje sicer ostaja, koliko volilcev, ki so glasovali za Bolsonara, je to storilo zaradi njegove politike oziroma ali je dobil tudi protestne glasove proti Luli da Silvi, ki bo s pravkar iztekajočim se tretjim nezaporednim mandatom na oblasti skupaj že dvanajst let. Volilna udeležba je bila dobrih 79 odstotkov, kar je skoraj identično udeležbi na volitvah pred štirimi leti.