Naraščajoča napetost okoli Irana, skok cen nafte in politična negotovost v ZDA spominjajo na razmere pred naftno krizo leta 1973. Takrat je izraelsko-arabska vojna na Bližnjem vzhodu sovpadla s politično paralizo v Washingtonu, arabske države pa so izkoristile svojo moč in uvedle embargo, kar je cene goriv pognalo v nebo. Rezultat je bil zgodovinski ponudbeni šok in začetek globalne stagflacije, piše Focus.
Trgi so presenetljivo mirni – a to je lahko varljiv signal
Kljub današnji eksplozivni kombinaciji tveganj so svetovne borze še vedno stabilne. Analize centralnih bank in akademskih raziskav kažejo, da trgi pogosto podcenjujejo geopolitična tveganja in reagirajo šele z zamudo. To pomeni, da bi se lahko zgodil pozen, a močan borzni padec, podobno kot v letih 1973/74, ko je Dow Jones po koncu vojne izgubil skoraj polovico vrednosti.
Tako kot v 70. letih bi lahko tudi danes skok cen energije sprožil verižno reakcijo. Proizvodnja gnojil je neposredno vezana na cene plina, zato dražja energija pomeni dražjo kmetijsko proizvodnjo, nižje pridelke in višje transportne stroške. Že majhne motnje v ponudbi lahko povzročijo eksplozijo cen osnovnih živil, kot so pšenica, riž in koruza.
Tvegan “toksični koktajl”: ko se energijska in prehranska inflacija medsebojno krepita
V okolju geopolitične negotovosti lahko kombinacija dražje energije in hrane ustvari inflacijsko spiralo, ki jo je težko ustaviti. Globalne dobavne verige so danes še bolj prepletene kot v 70. letih, kar pomeni, da bi lahko bil učinek še močnejši.
Številna gospodarstva se že zdaj borijo s trdovratno inflacijo. Nov cenovni šok bi lahko povzročil padec gospodarske aktivnosti, nižjo kupno moč, pritisk na podjetniške marže in rast brezposelnosti. Centralne banke bi se znašle v dilemi: višje obrestne mere bi poglobile recesijo, nižanje obresti pa bi lahko sprostilo inflacijska pričakovanja.
