Navanethem Pillay je bila v letih 1995–2003 sodnica in predsednica Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando, v letih 2003–2008 je bila sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča, nato pa visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice do leta 2014. Trenutno je ad hoc sodnica na Meddržavnem sodišču v primeru Gambije proti Mjanmaru, ki je obtožen genocida nad manjšino Rohinga. Sodba naj bi bila znana zelo kmalu.
Pillayeva je bila tudi na čelu tričlanske neodvisne komisije sveta za človekove pravice Združenih narodov za preiskavo dogajanja na zasedenih palestinskih ozemljih. V lani objavljenem poročilu je komisija zapisala, da Izrael v Gazi izvaja genocid. »Jasno je, da obstaja namen uničiti Palestince v Gazi z dejanji, ki ustrezajo kriterijem iz konvencije o genocidu,« je dejala ob predstavitvi ugotovitev septembra lani in dodala, da je odgovornost za zločine pri »najvišjih krogih izraelske oblasti, ki je organizirala genocidno kampanjo«.
Nagrada s sporočilom
Že v času apartheida v Južni Afriki je branila aktiviste, ki so se borili proti rasnim delitvam. Ko so apartheid odpravili, jo je predsednik Nelson Mandela imenoval za sodnico vrhovnega sodišča.
»Njena izjemna pogum in pokončnost sta utirala pot k bolj celoviti globalni mednarodnopravni ureditvi,« je o 85-letni Navi Pillay zapisal Nobelov odbor, ki je letos prejel 287 nominacij, in sicer za 208 posameznikov in 79 organizacij.
Podelitev Nobelove nagrade za mir je pozdravil visoki komisar OZN za človekove pravice Volker Türk in jo označil za »kolektivno zmago za človekove pravice«. Odločitev odbora gre res razumeti tudi precej širše – kot podporo mednarodnemu miru in pravu ter kot korak v bran ureditvi, ki je po svetu pod udarom z mnogih strani. »V času, ko narašča število vojn in konfliktov ter so sodniki in ustanove mednarodnega prava tarča političnih napadov, želi Nobelov odbor spomniti, da je zmožnost reševanja konfliktov brez uporabe sile in nasilja odvisna od vladavine mednarodnega prava,« so zapisali. »Prvi pogoj za miroljuben svet je sistem mednarodnega prava, ki kaznuje vojne zločince in v katerem žrtve zlorab dočakajo pravico,« so dodali.
Eno od sodišč, ki je trenutno izrazito na udaru, je Mednarodno kazensko sodišče. Aktualna ameriška vlada je javno povedala, da ga hoče razgraditi, saj mu očita prekoračitev pristojnosti z vpletanjem v države, ki k sodišču niso pristopile. Več tožilcev in sodnikov je zato tarča ameriških finančnih in drugih sankcij.
»Morda si bom nagrado delila s Trumpom«
Pillayevo je novica o tem, da je izbrana, presenetila v nemškem Nürnbergu med obiskom sodišč, kjer so pred 80 leti proti nacistom potekali nürnberški procesi, ki so nanjo pomembno vplivali že med študijem prava. Ko so ji prisotni ob novici o nagradi namenili dolg aplavz, se je pošalila: »Morda bom nagrado delila s Trumpom, če boste še malce ploskali.«
Ameriški predsednik je javno povedal, da si želi in po lastnem mnenju zasluži Nobelovo nagrado za mir. Njena lanska prejemnica, voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado, mu jo je kasneje simbolično podarila, potem ko je dal zajeti venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Podelitev nagrade Pillay so kritizirali v Izraelu, ki je ocenil, da se na ta način »legitimira protiizraelsko sovraštvo«.
Pillayeva ni bila med favoriti, ki so jih kot mogoče prejemnike omenjali strokovnjaki in opazovalci. V ospredju so bili ukrajinski aktivist Mykola Kuleba in organizacija Rešimo otroke, sudanska civilna mreža humanitarne pomoči v državljanski vojni Emergency Response Rooms (ERR), Odbor za zaščito novinarjev, Meddržavno sodišče in Mednarodno kazensko sodišče (ki je z nagrado za Pillayevo sicer posredno dobilo priznanje), Mednarodna vesoljska postaja, papež Leon XIV., vdova ruskega opozicijskega voditelja Julija Navalna, kirurginja iz Gaze Sara Al Saka, ugandska podnebna aktivistka Vanessa Nakate, Zdravniki brez meja in še kdo. Kot že velikokrat v preteklosti se je tako tudi letos ponovilo, da je prejemnik nekdo zunaj kroga imen, okoli katerih je največ pričakovanj.
V preteklih dneh so že razglasili dobitnike nagrad za medicino, fiziko, kemijo in literaturo. V ponedeljek bo znan še dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo.
Podelitev 1,2 milijona evrov vredne nagrade poteka vsako leto 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je preminil leta 1896.
