Evropske države so o predlogu Francije danes že razpravljale, nadalje naj bi ga preučili tudi v okviru skupine G7, ki ji Francija trenutno predseduje.
Francoski predlog gre v smeri zahtev Bele hiše, ki je po poročanju Reutersa od Nemčije in Francije najprej zahtevala sprostitev 120 milijonov sodov strateških rezerv dizelskega goriva v pol leta, nato pa od Evrope 100 milijonov sodov v roku dvajsetih dni.
Ta drugi rok pomeni, da bi rezerve sprostili še pred ameriškimi kongresnimi volitvami 3. novembra in bi bil učinek dotlej predvidoma že viden. Administracija republikanskega predsednika Donalda Trumpa poskuša na vse načine zbiti ceno goriva pred volitvami, ker ankete kažejo, da je to ena največjih skrbi ameriškega volilnega telesa.
Pozitiven ruski signal Ameriki
ZDA so zagrozile, da bodo v primeru evropskega neukrepanja začasno ustavile svoj izvoz dizelskega goriva na staro celino, ki predstavlja približno petnajst odstotkov vsega njenega uvoza. To bi nedvomno še dvignilo že tako visoke cene v Evropi, kjer sta javnost in gospodarstvo tudi vse bolj zaskrbljena zaradi cenovnega razvoja dogodkov. Ameriška naftna podjetja prepovedi izvoza sicer nasprotujejo.
Cena nafte je na svetovnem trgu poskočila po februarskem napadu ZDA in Izraela na Iran, posebej zaradi občutnega zmanjšanja izvoza zalivske nafte skozi Hormuško ožino zaradi groženj in napadov Irana. Pred vojno je skozi ožino potovala petina vse svetovne nafte. Cene je dvignila tudi ruska poletna ustavitev izvoza dizelskega izvoza, ki jo v Moskvi pojasnjujejo z ukrajinskimi napadi na energetsko infrastrukturo. Rusija je prepoved izvoza ta teden podaljšala, je pa v petek sporočila, da bi jo lahko delno umaknila v primeru presežkov, saj naj ne bi imela več težav z zadovoljevanjem domačega povpraševanja.
Ta signal bo gotovo dobrodošel v Beli hiši. V ZDA stane galona (3,785 litra) dizelskega goriva zdaj povprečno 6,5 dolarja (cene se po zveznih državah zelo razlikujejo). Pred vojno z Iranom februarja je galona stala povprečno 3,7 dolarja. Gre torej za več kot 70-odstotno podražitev.
Prevedeno v evropske razmere stane liter dizelskega goriva v ZDA zdaj 1,5 evra, kar je zelo veliko za ameriške kupce, ki so navajeni znatno nižjih cen od evropskih. Februarja je liter v ZDA stal 87 evropskih centov.
V EU je povprečna cena dizla 17. septembra dosegla 2,26 evra za liter, kar je 38 odstotkov več kot konec februarja in nov rekord, navaja Mednarodna zveza cestnega prometa (IRU). Cristina Scarfia iz italijanskega združenja prevoznikov Confetra ocenjuje, da bi cena ob ameriški prepovedi lahko presegla tri evre. Morebitna ameriška prepoved izvoza dizelskega goriva bi bila posebno pomembna za cestni promet, bi se pa dvig cene poznal tudi drugje. »Vse na trgovskih policah bo stalo več,« je dejala Cristina Scarfia.
Prevozniki pod pritiskom
Pred tem so se Francija, Nemčija, Velika Britanija, Italija, Irska in evropska komisija v četrtek na izrednem sestanku dogovorile za usklajen odziv na pritisk ameriške administracije, je poročal Politico, ki se je skliceval na tri evropske uradnike. Udeleženci so se dogovorili, da bodo nastopali z »usklajenim glasom« in da naj se o morebitnem sproščanju zalog odloča na ravni Mednarodne agencije za energijo. Obenem so se dogovorili za umirjanje napetosti z Washingtonom. Po besedah vira Politica naj bi države komunicirale »odločno, a pozitivno«.
Po podatkih Eurostata promet porabi 77 odstotkov dizla in plinskega olja v EU. David Doherty iz raziskovalne hiše BloombergNEF opozarja, da hitrih nadomestnih virov ni veliko. »Če tovornjaki v Nemčiji ali na Poljskem, dveh največjih trgih, ne bi vozili, bi verjetno začeli čutiti posledice,« je dejal.
Dizel predstavlja približno 30 odstotkov stroškov poslovanja mednarodnega cestnega prevoznika, pravi Jan Buczek iz poljskega združenja prevoznikov. »Pri cenah dizla okoli treh evrov za liter bi bilo tveganje, da nekateri prevozniki propadejo, zelo realno, zlasti če bi cena na tej ravni ostala dlje časa,« je dejal. Po njegovih navedbah je letos s poljskega mednarodnega transportnega trga že izginilo več kot 1000 podjetij.
Dražji prevoz, manj tovornjakov
Prevozniki bi višje stroške poskušali prenesti na naročnike, predvsem prek doplačil za gorivo. Podjetja z manjšimi finančnimi rezervami bi lahko začela zavračati manj donosne prevoze, medtem ko bi večji prevozniki lažje uporabljali pogodbe, ki omogočajo prilagajanje cen.
Če bi cena dizla ostala zelo visoka in bi prišlo še do dejanskega pomanjkanja goriva, bi lahko bilo na nekaterih poteh manj razpoložljivih tovornjakov in več zamud. V skrajnem primeru bi prevozniki del vozil pustili parkiranih. »Če stroški opravljanja storitve presežejo prihodek, je z vidika prevoznika ekonomsko bolj smiselno pustiti tovornjak parkiran kot ustvarjati dodatno izgubo,« je dejal Buczek. Opozoril je, da bi lahko vprašanje dobave dizla sčasoma postalo tudi vprašanje gospodarske varnosti.