Ta nevsakdanja »čast« bo čez štiri tedne doletela manchestrsko volilno okrožje Makerfield, v katerem sta na začetku maja Nigel Farage in njegova desničarska stranka Reformirajmo Združeno kraljestvo, kot v številnih drugih volilnih okrožjih po Angliji, na lokalnih volitvah pometla z vladajočimi laburisti in opozicijskimi konservativci. Ta volilna katastrofa laburistov kot tudi sočasen poniževalen neuspeh na skupščinskih volitvah v Walesu in parlamentarnih na Škotskem sta v kombinaciji z afero Mandelson v stranki sprožila do zdaj največji plaz zahtev po Starmerjevem odstopu.

Največji poznavalci britanske politike pravijo, da bo Burnham, če bo zmagal na teh poslanskih volitvah, zanesljivo nasledil Starmerja na Downing Streetu 10.

Afero Mandelson je nekako politično preživel, nedavne volilne katastrofe pa skoraj zanesljivo ne bo, čeprav zatrjuje, da ne bo odstopil. Njegov odstop ali določitev datuma odstopa je ustno zahtevalo že več kot osemdeset laburističnih poslancev. Medtem jih je več kot sto podpisalo izjavo s podporo Starmerju, ker mislijo, da ni pravi čas za menjavo voditelja stranke, ki je avtomatično premier.

Dvoboj laburistov in faražistov

Nadomestne volitve v Makerfieldu je sprožil prostovoljni odstop laburističnega poslanca Josha Simmonsa, ki je eden od glasnih Starmerjevih kritikov. Odstopil je samo zato, da bi omogočil poslansko kandidaturo priljubljenega manchestrskega župana Andyja Burnhama, favorita med tremi znanimi potencialnimi Starmerjevimi izzivalci. Samo laburistični poslanci lahko, ob podpori dvajsetih odstotkov kolegov, izzovejo premierja na voditeljski dvoboj. Prejšnji, lanski poskus Burnhamove vrnitve v parlament je vodstvo laburistov preprečilo, tokrat pa ga je odobrilo.

Povsem možno je, da Starmer in njegovi privrženci zdaj mislijo, da v okrožju Makerfield ne more zmagati, ker je eno tistih, v katerih je daleč največ volilcev glasovalo ne samo za Farageevo stranko na nedavnih volitvah, ampak tudi za brexit, ki je še vedno nočna mora britanskih vodilnih politikov. Nekateri celo trdijo, da bodo Starmerju naklonjeni laburisti »pomagali« pri porazu Burnhama, čeprav je premier dejal, da ga bodo »stoodstotno« podprli.

Največji poznavalci britanske politike pravijo, da bo Burnham, če bo zmagal na teh poslanskih volitvah, zanesljivo nasledil Starmerja na Downing Streetu 10. V vsakem primeru bo to boj samo dveh kandidatov, laburista Burnhama in faražista Roberta Kenyona, lokalnega samozaposlenega vodoinštalaterja, ki se je za ta poslanski sedež potegoval že na državnih parlamentarnih volitvah leta 2024, a ga je tesno premagal laburist Josh Simmons.

Ta je pred kratkim prostovoljno odstopil, da bi utrl pot Burnhamovi kandidaturi. To je posebnost lokalne politike, ko ta vpliva na sam politični vrh. Posebno zanimivo je, da si ne Farageeva stranka ne konservativci v resnici ne želijo, da bi zmagal vodoinštalater Robert, ker bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah (redne so sicer predvidene leta 2029, verjetnost predčasnih pa je vse večja) lažje premagali Starmerja kot Burnhama, zaradi katerega vsi pozabljajo na druga dva potencialna kandidata.

Velika vrnitev brexita v politično debato

Najglasnejši je nekdanji zdravstveni minister Wes Streeting, ki pravi, da je Starmerju v obraz povedal, da ne zaupa več v njegovo vodenje stranke in vlade, da je brez vizije in da tava. Tako kot Burnham se ponuja kot rešitelj laburistične stranke. Streetingov tabor pravi, da preprečitev Burnhamove izvolitve za poslanca ne bo rešila premierja, pa tudi, da je na tisoče laburističnih aktivistov pripravljenih, da ga podprejo kot Starmerjevega naslednika. Streeting je edini zelo jasno dejal, da si želi, da bi se Britanija vnovič pridružila Evropski uniji še v času njegovega življenja.

Nenavadno tiho pa je kot potencialna izzivalka poslanka in nekdanja Starmerjeva namestnica in ministrica Angela Rayner, ki je sicer zelo na hitro rešila problem z dacarji, zaradi katerega je morala odstopiti (pri nakupu počitniškega stanovanja ob morju je plačala 40.000 funtov premalo davka). Raynerjeva je veliko bolj priljubljena med člani laburistične stranke in pridruženimi sindikati, ki glasujejo o voditelju, kot je Streeting, in najbrž manj, kot je Burnham. Niti eden od njih – vsi kritizirajo Starmerja – še ni uradno napovedal izziva. Le Streeting, ki bi bil prvi odkriti gej na premierskem položaju, če bi spodnesel Starmerja, je dejal, da se bo vključil v boj za Downing Street 10.

Priporočamo