Na volitve se bo imelo v torek priložnost odpraviti 7,3 milijona Izraelcev. Obeta se tesen izid med blokom okoli vladajoče stranke Likud premierja Benjamina Netanjahuja ter blokom nacionalističnih in sionističnih strank okoli stranke Jašar (Naprej), ki ga vodi nekdanji načelnik generalštaba Gadi Eisenkot.
O novi sestavi parlamenta države, ki kot okupacijska sila obvladuje Gazo in Zahodni breg, Palestinci na teh območjih ne bodo mogli soodločati. In tudi če premier postane 66-letni Eisenkot, ne bo prinesel bistvenih sprememb v politiko do Palestincev. Zavzema se za razorožitev Hamasa in nasprotuje ustanovitvi palestinske države. Od Netanjahuja pa se razlikuje glede izraelskih naselbin. Podpira jih, če so skladne z izraelskim pravom, nasprotuje pa načrtovanemu projektu E1 ob Jeruzalemu, ki so ga ostro kritizirale mnoge evropske države, Slovenija pa je preprečila, da bi EU sprejela skupno obsodbo.
Glavni temi služenje vojske in Hamasov napad
Sestavljanje nove vlade bo zahtevno. Po anketah sodeč noben blok ne bo dobil večine. Za oblikovanje koalicije bo torej potrebno sodelovanje z manjšimi strankami, ki bodo dosegle 3,25-odstotni volilni prag. Tako je mogoče tudi, da bi Eisenkot po volitvah prelomil obljubo in sodeloval z arabskimi strankami, predvsem z Raamom – tej možnosti je v zakulisju puščal odprta vrata. Predvsem v Netanjahujevem taboru pa so v končnici kampanje prepričevali manjše desne stranke k odstopu od volilne tekme, da bi preprečili drobljenje glasov na desnici.
Juli Novak, izvršna direktorica izraelske nevladne organizacije B'Tselem, med glavnimi temami kampanje izpostavlja vprašanje služenja vojaškega roka ultraortodoksnih Judov in preiskavo odgovornosti politikov za dogodke ob Hamasovem terorističnem napadu 7. oktobra 2023. Pomembnejši temi sta še sporna Netanjahujeva pravosodna reforma ter skokovita rast življenjskih stroškov.
»V razpravah pa manjka temeljno vprašanje, ki zadeva življenje ljudi med reko in morjem. Gre za nadaljevanje izraelskega zatiranja Palestincev v različnih oblikah na celotnem ozemlju pod izraelskim nadzorom, vključno z Gazo, Zahodnim bregom, Jeruzalemom in seveda ozemljem znotraj meja Izraela iz leta 1948,« opozarja Novakova, ki spremlja kršitve pravic Palestincev. O tem, kako naj se v prihodnje uredijo odnosi z njimi, se v kampanji sploh ni govorilo.
Normalizacija nasilja
Tudi ustanovitve palestinske države v kampanji skorajda ne omenjajo. Razlike so predvsem glede obsega naselbinskega projekta na Zahodnem bregu. Vse to kaže, kako zelo močno se je izraelska družba v zadnjih dvajsetih letih pomaknila v desno, in v tej brezbrižnosti se zrcali tudi soodgovornost za genocid, prav Jair Dvir, tiskovni predstavnik B'Tselema. »Več sto tisoč ljudi je tako ali drugače sodelovalo pri genocidu. Diskurz ga je namreč normaliziral. Od tod do tega, da ljudje genocida sploh ne vidijo več, je zelo kratka pot,« pravi in dodaja, da se še vedno nadaljuje. »Od začetka premirja je bilo v Gazi ubitih 1500 Palestincev. Toda v volilni kampanji ni razprave ne o tem ne o uničenju Gaze, odgovornosti Izraela za vojne zločine in obnovi,« pravi Dvir.
Prav tako se skoraj nič ne govori o Zahodnem bregu, kjer je bilo v zadnjih dveh letih ubitih 1100 Palestincev, 65 palestinskih skupnosti je bilo prisilno izseljenih, na dan se v povprečju zgodi 27 napadov na Palestince, večinoma jih napada vojska, ne naseljenci. »Pomanjkanje razprave kaže, kako normalizirano je nasilje v očeh izraelske javnosti,« opozarja Dvir.
V njegovi organizaciji trdijo, da tako na zasedenih palestinskih ozemljih kot znotraj Izraela vlada sistem apartheida, ki je posledica več desetletij trajajoče dehumanizacije Palestincev. »Del ljudi uživa demokracijo in ima pravice, medtem ko za druge ljudi velja logika ničelne vsote: nimajo pravic in živijo na dejanskem vojnem območju,« pravi Dvir in dodaja: »Nimamo razloga, da bi verjeli, da bo nova vlada spremenila stare politike.«
O Gazi pa odkrito govorijo predvsem predstavniki skrajne desnice, ki tekmujejo v ostrih stališčih. Itamar Ben Gvir, minister za nacionalno varnost in nekdanji član judovske teroristične organizacije, zagovarja nadaljevanje politik, katerih cilj je prisiliti Palestince, da zapustijo Gazo in Zahodni breg. Minister Bezalel Smotrič, vodja stranke Verski sionizem, pa poleg zahtev po priključitvi Zahodnega brega zagovarja še aneksijo južnega Libanona do reke Litani.
