Izjemen interes za koncert tega protislovnega pevca iz kraja Čavoglave, z njegovo patetično etno pop rockovsko domoljubno poetiko, ki razburja že od leta 1991 in od prve uspešnice Bojna (Bataljon) Čavoglave naprej – ta se začne z zloglasnim ustaškim pozdravom »Za dom. Spremni!« – je še posebej presenetil tiste, ki si zatiskajo oči pred zelo razširjeno skrajno desničarsko subkulturo, ki povzdiguje ustaše in nacizem. Ta postaja mainstream tudi zaradi vse večjega števila alt-right politikov in njim naklonjenih medijev ter tudi kulturnikov, med katerimi bodo mnogi v prvih vrstah romali k Thompsonu na hipodrom, na katerem je papež Janez Pavel II. leta 1994 zbral okoli milijon vernikov, 17 let pozneje pa njegov naslednik Benedikt okoli 300.000.
Posebna zgodba so družbena omrežja, na katerih je mogoče zaznati simultano ekstazo desničarjev zaradi števila prodanih vstopnic za koncert na hipodromu, medtem ko manj številčni levičarji in liberalci opozarjajo na Thompsonovo povzdigovanje ustaških pokolov v petju pesmi o koncentracijskih taboriščih Jasenovac in Stara Gradiška ter na hrvaški ekspanzionizem v njegovih pesmih, kot tudi na dejstvo, da se nikoli ni ogradil od malikovanja ustaškega poglavarja Anteja Pavelića. Poudarjajo, da so Thompsonove koncerte prepovedali ali odpovedali med drugim na Nizozemskem, v Nemčiji, Švici in Sloveniji, kjer tega izvajalca označujejo za promotorja neonacizma in ustaštva. Sicer pa nič od tega ni pomembno za pregrete Thompsonove fene, ki nasprotnike zmerjajo s komunisti in jugonostalgiki, v Thompsonovih pesmih pa vidijo zgolj ponosno povzdigovanje tradicionalnih vrednot, kot so ljubezen do domovine, vere in družine, s posebnim poudarkom na slavni zapuščini domovinske vojne. Thompson, ki se sklicuje na demokratične pravice, ko se začne razprava o njegovih stališčih, se praviloma izogiba pogovorom o ustaših z navedbami, da ni zgodovinar in ne more soditi o njihovi vlogi, a da obsoja vse zločinske režime, čeprav je v začetku kariere odkrito govoril o svojih političnih nagnjenjih, zaradi katerih je dobil negativen sloves.
Thompson kot »dinaridski Dylan«?
Prerekanja o Thompsonu se nikoli ne dotikajo njegovega glasbenega opusa, ki je vedno stvar okusa, temveč vedno stališč, saj je za nasprotnike ustašofil in »naci pevec«, za privržence pa »največji domoljub« in celo »dinaridski Dylan«, kot je dejal eden od saborskih poslancev. Zanimivo je tudi, da mnogi, ki uživajo v Thompsonovi glasbi, ne skrivajo, da radi poslušajo srbske narodne in turbofolk izvajalce, na koncerte katerih prav tako redno hodijo. Sicer pa je bil Thompson tudi prva izbira za nastope hrvaških nogometašev in rokometašev na množičnih sprejemih po velikih mednarodnih športnih uspehih ter je tudi edini, ki uspešno združuje celotno desnico.
Thompson ni osamljeni jezdec med glasbenimi izvajalci na hrvaški desnici, a je najbolj izpostavljen in najbolj razumljiv, ko gre za kolektivno identiteto, nacionalne vrednote in oblikovanje množičnih emocij. Te podpihuje tudi s scenografijo, polno križev, mečev, kraljevskih kron in drugih hrvaških simbolov, ki bolj sodijo v domišljijo kot v 21. stoletje. Fenomen Thompson je pred leti poglobil celo nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader, ko je od Perkovića, ki mu je bila pri srcu skrajno desničarska Hrvaška stranka prava (HSP), zahteval, naj ne poje na predvolilnih shodih za druge stranke, če že ne more za HDZ.
Pred koncertom na hipodromu je bil najbolj obiskan Thompsonov nastop tisti na zagrebškem stadionu Maksimir leta 2007, ko se je tam po oceni medijev zbralo okoli 60.000 obiskovalcev, ki so pripotovali z vsega sveta. Podobno bo na julijskem koncertu, za katerega v podjetju za prodajo vstopnic Entrio trdijo, da bo največji v zgodovini svetovne glasbene industrije, ko gre za število prodanih vstopnic, in pričakujejo uvrstitev tudi v Guinnessovo knjigo. Prav tako gre za poslovno priložnost ne samo za organizatorje, temveč tudi za Zagreb, posebej za ponudnike namestitev, prevoza in gostinskih storitev, kot tudi za prodajalce različnih domoljubno-verskih spominkov in različnega blaga s prepoznavno Thompsonovo ikonografijo.