Kot je v izjavi izpostavila Rifljeva, med sodelujočimi državami na konferenci, ki je v zaključni fazi, ostajajo precejšnja razhajanja, predvsem glede prihodnosti fosilnih goriv, financiranja podnebnih ukrepov in energetskega prehoda.
"Na eni strani imamo države, ki želijo zmanjšanje že dogovorjenih zavez glede zmanjševanja uporabe fosilnih goriv, druge pa si prizadevajo za spoštovanje in izvajanje že dogovorjenih ciljev. Večina držav v razvoju, med katere še vedno spadajo tudi Indija, Kitajska in Savdska Arabija, pa zahteva bistveno več finančnih sredstev za podnebni prehod in prilagajanje podnebnim spremembam," je orisala dogajanje v izjavi, ki jo je objavila na družbenem omrežju Facebook.
Po njenih besedah Slovenija podpira skupno stališče držav EU, pri čemer pa posebej poudarja tri področja. Med njimi je izpostavila podporo prehodu na čisto energijo, ki pa mora vključevati vse nizkoogljične vire. "Podnebni ukrepi morajo biti izvedljivi ter zagotavljati energetsko varnost in konkurenčnost gospodarstva," je dodala.
Po mnenju Slovenije tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida lahko predstavljajo del rešitev, predvsem v industriji, vendar ne smejo postati cilj same po sebi.
Kot tretje pa je za našo državo po njenih pojasnilih posebej pomembno vprašanje financiranja. "Skladno z obveznostmi razvitih držav Slovenija že prispeva v mednarodne podnebne in okoljske sklade, med drugim v zeleni podnebni sklad, svetovni sklad za okolje ter sklad za odzivanje na izgube in škode," je spomnila ministrica.
Slovenija se je tako zavezala, da bo v obdobju 2024–2027 v zeleni podnebni sklad prispevala 1,6 milijona dolarjev, v obdobju 2022–2026 pa v svetovni sklad za okolje 6,09 milijona evrov ter v sklad za odzivanje na izgube in škode 1,5 milijona evrov.
"Zato pri morebitnih novih finančnih zavezah pričakujemo jasne odgovore – kdo bo plačeval, po kakšnih kriterijih in kakšne bodo posledice za nacionalne proračune. Slovenija vztraja pri spoštovanju že doseženega finančnega kompromisa iz Belema in ne podpira uvajanja dodatnih finančnih obveznosti brez jasne podlage in brez zagotovil ter nadzora nad namensko porabo sredstev," je poudarila ministrica.
Poudarila je še, da mora iti varovanje okolja z roko v roki z energetsko varnostjo, konkurenčnostjo gospodarstva in pravično porazdelitvijo finančnih bremen. "Le tako bomo lahko dosegli dejanske rezultate," je sklenila.