Protest na Dunaju so organizirale mladinske organizacije, povezane s stranko socialnih demokratov (SPÖ), komunistične mladinske organizacije in pobuda Schule brennt. Na Dunaju se je na protestu zbralo več sto ljudi, pozivi k protestom proti »rasizmu, seksizmu in militarizaciji« so se pojavili tudi v drugih zveznih deželah. Protestniki so med drugim kritizirali prepoved nošenja naglavnih rut, zahtevali so sredstva za izobraževanje, in ne za banke ali orožje.
Nekateri govorniki so med drugim pozivali k novim protestom za odpravo prepovedi nošenja naglavnih rut. Ministrica za integracijo Claudia Bauer iz avstrijske Ljudske stranke (ÖVP) je v izjavi za APA svobodo izražanja označila za dragoceno vrednoto, vendar je menila, da je zelo skrb zbujajoče, da nekatera društva »pritiskajo na deklice, naj demonstrirajo proti lastni svobodi«. Minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr iz stranke Neos je dejal, da število dosedanjih kršitev prepovedi nošenja naglavnih rut kaže, »da velika večina učencev in staršev sodeluje« ter da so bila prizadevanja za ozaveščanje pred uveljavitvijo prepovedi uspešna.
Na morebitne kršitve učitelji učenke najprej opozorijo. Če se kršitve nadaljujejo, sledita pogovor vodstva šole s starši in sestanek z direktoratom za izobraževanje. Slednjih je bilo doslej 127. Največ kršitev so zabeležili na Dunaju, kjer so od 8. oktobra na direktoratu za izobraževanje opravili 85 pogovorov. V 18 primerih so zaradi nadaljnjih kršitev vložili prijave okrajnemu upravnemu organu, ki lahko naloži denarne kazni, tudi večkrat.
Na protestih je slišati nasprotovanje splošni prepovedi nošenja naglavnih rut. Ena izmed protestnic je dejala, da je dvolično, da zaradi tega, ker so nekatere punce prisiljene nositi ruto, mesto nato vsem prepoveduje nošenje naglavnih rut. Druga, da je treba primere, ko je posameznica prisiljena k nošenju rute, razreševati znotraj šole, s pogovori, ne s prepovedmi. Tretja pa je izpostavila hipokrizijo, češ da nikogar ne moti, če punca obleče hlače iz džinsa in kratko majico, takoj ko pa si nekaj povezne čez glavo, je to kar naenkrat problem. Slišati je bilo tudi opozorila, da se lahko takšna prepoved v prihodnje nato še zaostri in da je treba že zdaj povzdigniti glas proti takšnemu posegu v svobodno odločanje posameznic.
Nad burke tudi slovenska koalicija
Spomnimo, da je vladna koalicija v Sloveniji ravno včeraj v parlamentarno proceduro vložila predlog posvetovalnega referenduma, na katerem bi državljane vprašala, ali so za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih, da se torej prepove nošnja burke. V Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji so takrat v odzivu na napovedi zapisali, da politični predstavniki za politično mobilizacijo uporabljajo pojav, ki ga v Sloveniji skoraj ne beležimo. Kot so pojasnili, je namreč zakrivanje obraza pri nas izjemno redek pojav.
V islamski skupnosti jih ob tem še skrbi, da bi lahko razprava o burkah in nikabih prerasla v nasprotovanje ženskam z naglavno ruto. »S takšnim diskurzom se ustvarja nepotreben občutek, da naše sodržavljanke in prebivalke predstavljajo grožnjo ali da so celo nezaželene. Gre za ženske, ki čutijo globoko pripadnost Sloveniji in iskreno domoljubje; za mnoge med njimi je Slovenija dežela, v kateri so se rodile, in njihov prvi dom,« so navedli.