Nato z novo obrambno strategijo jasno sporoča, da želi ruske napade ustaviti čim prej. Zato znova pridobiva pomen tudi nekdanje podmorniško oporišče Olavsvern, ki leži globoko v skali in ima neposreden dostop do morja.
Po navedbah specializiranega portala The War Zone je bilo to oporišče na Arktiki med hladno vojno pomembno za Nato. Podmornice so lahko vplule vanj in se tam varno zadrževale, ne da bi bile izpostavljene pogledom z odprtega morja.
Oporišče prodali
Po koncu hladne vojne so Olavsvern opustili. Leta 2009 je bila sprejeta politična odločitev, da kompleksa ne bodo več uporabljali kot pomorskega oporišča. Štiri leta pozneje so ga po podatkih portala The War Zone prodali zasebnim vlagateljem za približno 38 milijonov norveških kron oziroma okoli 3,5 milijona evrov. To je bil le majhen del zneska, ki naj bi ga nekoč vložili v njegovo gradnjo.
Nekdanje oporišče se je pozneje znova znašlo v središču pozornosti. Po informacijah portala The War Zone so lastniki kompleks nekaj časa oddajali podjetjem, povezanim z ruskim energetskim velikanom Gazpromom. Njihove ladje so od tam odplule proti Arktiki. Ker regija postaja vse pomembnejša z vojaškega in gospodarskega vidika, je to povzročilo precejšnjo zaskrbljenost v varnostnih krogih.
Ameriška mornarica se želi vrniti
Ameriška mornarica želi Olavsvern še naprej obravnavati kot morebitno oporišče za operacije na skrajnem severu. Ameriški obrambni uradnik je za The War Zone povedal: »Želimo se vrniti tja.« Dodal je: »Ta kraj govori sam zase.«
Oporišče ima namreč številne značilnosti, ki so dragocene za delovanje podmornic na Arktiki: zaščitne priveze, prostore za vzdrževanje, skladišča, nastanitvene zmogljivosti in dostop do voda, po katerih redno plujejo ruske podmornice. Posebno pomembno območje je Barentsovo morje, ki velja za ključno območje delovanja ruske mornarice.
Konec leta 2020 je večinski delež v Olavsvernu prevzela norveška vojaško-logistična skupina WilNor Governmental Services (WGS). Njen cilj je bil pripraviti kompleks za ponovno izvajanje vojaških nalog v sodelovanju z državami članicami Nata.
Skalno podzemno zatočišče in obsežen sistem predorov sta bila prvotno zgrajena za konvencionalne podmornice. Sodobne ameriške jedrske podmornice, denimo iz razreda virginia, zaradi svoje velikosti ne morejo vpluti v zaščitene podzemne rove. Pristajajo lahko le na globokih zunanjih pomolih. Po navedbah upravljalca je potrebna infrastruktura še vedno na voljo in v dobrem stanju.
Vrnitev bo mogoča le z dovoljenji
The War Zone še poroča, da dogovora o ponovni uporabi oporišča s strani ameriške mornarice še ni. Pred morebitno vrnitvijo bi morala soglasje izdati tudi norveška uprava za varstvo pred sevanjem in jedrsko varnost (DSA).
Norveški parlament je poleg tega zahteval obsežnejšo analizo vojaških potreb, povezanih z oporiščem Olavsvern. Rezultati naj bi bili znani do pomladi 2027.
Oporišče medtem že znova uporabljajo v vojaške namene, med drugim za usposabljanje in logistične dejavnosti. Za Nato bi lahko bila skalna utrdba precej več kot le ostanek hladne vojne.
Zavezniške jedrske podmornice med postanki v bližini Tromsøja trenutno uporabljajo predvsem civilno industrijsko pristanišče Grøtsund.