V ponedeljek se je francoska vlada sestala na kriznem sestanku zaradi sobotnih protestov proti zmanjševanju kupne moči, ki so se po vsej državi sprevrgli v pustošenja in ropanja. Premier Sébastien Lecornu je po seji stopil pred novinarje in kljub sobotnemu kaosu v vseh večjih mestih pohvalil delo policistov.
Dal je vedeti, da tudi zaradi ravnanja policije ni bilo mrtvih, kar je ob izjemnem nasilju posameznih skupin v številnih večjih mestih »pravi čudež«. Skrajno levico je obtožil, da je skupaj s prestopniki povzročila nerede in da to namerava početi vse do predsedniških volitev aprila prihodnje leto, pri čemer se je skliceval na poročila tajnih služb.
Lecornu trdi, da nasilne skupine onemogočajo mirne proteste z legitimnimi zahtevami, kakršne so dijaške (po boljših materialnih pogojih v šolah, po zadostnem številu učiteljev in po ukinitvi računalniškega postopka vpisa na fakultete). Napovedal je, da bo velika večina od 2400 aretiranih kaznovana. Prefekte je pozval, naj v mestnih središčih uvedejo policijsko uro. Dopustil pa je tudi možnost razglasitve izrednega stanja v mestih.
Po vladnih podatkih je v neredih veliko škode utrpelo okoli 3000 trgovin in Lecornu jim je obljubil pomoč, tudi 100-odstotno finančno pokrivanje nadomestil za čakanje na delo. Okoli 600 policistov je bilo v spopadih z nasilneži ranjenih.
Melenchon: Nasilje pride prav vladi
Enako kot premier tudi mnogi drugi na desnici odgovornost za sobotni vandalizem in ropanje pripisujejo levičarju Jean-Lucu Mélenchonu in njegovi stranki Nepokorjena Francija, ker naj bi spodbujala nasilje. Mélenchon, ki zahteva takojšnjo zamrznitev cen osnovnih živil, povračilo škode lastnikom trgovin in deset milijard evrov za šole in fakultete, pa je obtožil vlado, da ni sposobna poskrbeti za red. Zlasti je tarča njegovih obtožb notranji minister Nuñez: »Za sprejem papeža lahko v Parizu zbere 14.000 policistov, zdaj pa jih lahko komaj 10.000 v vsej Franciji,« je dejal.
Nasilje na protestih pa pravzaprav pride prav tudi vladi, ker se na tak način diskreditira protestno gibanje, čeprav želi velika večina, tudi dijakov in študentov, demonstrirati mirno, trdi Melenchon. Policija naj bi povzročala nemire zlasti z uporabo solzivca. Medije pa obtožuje, da ves čas posredujejo posnetke nasilja, ne pa mirnih protestov, na katerih je tudi sam v soboto sodeloval.
Mnogi, denimo sredinski dnevnik Le Monde, očitajo Mélenchonu, da ni jasno in odločno obsodil nasilja protestnikov. Vendarle je zdaj dejal: »Tisti, ki sodelujejo v našem boju, nimajo kaj iskati pri plenjenju in vandalizmu.« Vsekakor se hoče predvsem s pomočjo mladih uvrstiti v drugi krog predsedniških volitev spomladi 2027.
Skrajna desnica v bran policiji
Jordan Bardella, predsednik skrajno desnega Nacionalnega zbora, stranke Marine Le Pen, ki je glavna favoritinja na predsedniških volitvah, pa vladi očita, da premalo odločno nastopa proti skrajni levici, ki je »rakava rana naše demokracije«. »Glasovanje na volitvah je najboljši način protestiranja,« pravi Bardella. »Smo za ničelno toleranco do tistih, ki rušijo red, in za kazensko odgovornost za stare 16 let. Kdor koli se dotakne policista, bo spal v zaporu.«
Tudi Le Penova se je postavila na stran policije, izgrednike pa je označila za »grožnjo demokraciji«. Skrajno levico obtožuje, da je zlorabila in si uzurpirala proteste množic proti padanju kupne moči. Meni tudi, da Macron in sedanja vlada nimata avtoritete, kar naj bi bil eden od vzrokov za nerede.
S tem, ko zagovarja javni red in stabilnost, pridobiva tudi nekatere sredinske volilce. Da kritizira predvsem levico, je tudi razumljivo. Sicer pa kar 51 odstotkov Francozov meni, da bi bila dobra predsednica. Za primerjavo – anketa izpred dobrega tedna dni je pokazala, da ima dobro mnenje o Macronovem delu samo 15 odstotkov vprašanih.