Delček desne roke Dmitrija Donskega, kneza, ki je leta 1380 vodil ruske sile v bitki na Kulikovem polju proti mongolsko-tatarski Zlati hordi, so v začetku septembra poslali na ukrajinsko fronto. Tam ga prenašajo med ruskimi vojaškimi oporišči na okupiranih območjih. Vojaški oddelek moskovskega patriarhata je sporočil, da bo »sveti poveljnik« nevidno stal »z ramo ob rami« z ruskimi vojaki, pri čemer je posebej poudaril, da gre za roko, s katero naj bi vihtel meč v bitki.
CNN piše, da uporaba relikvij v vojnah ni novost v pravoslavni tradiciji. Verski narativ se je v Rusiji od začetka invazije na Ukrajino leta 2022 tudi sicer močno okrepil. Verski strokovnjak Sergej Čapnin z univerze Fordham je za CNN dejal, da sta se ruska država in pravoslavna cerkev približali do točke, ko ju je skoraj nemogoče ločiti. Po njegovih besedah ima uporaba relikvije tudi politično sporočilo: kneza naj bi predstavljali kot branitelja domovine, s čimer se utrjuje pripoved, da Rusija v sedanji vojni ni agresor, temveč brani svoje ozemlje.
»Mobilizacijski mit«
Posmrtne ostanke Donskega so avgusta odkrili med obnovitvenimi deli v nadangelski katedrali v moskovskem Kremlju. Predsednik Vladimir Putin je najdbo označil za »edinstveno« in »čudovito«, patriarh Kiril pa za znamenje božje previdnosti. Po poročanju CNN je bila lokacija groba sicer znana že prej. V začetku leta so na fronto poslali tudi relikvije kneza Aleksandra Nevskega, še enega srednjeveškega vladarja, ki je v Rusiji postal simbol vojaške slave.
Nekateri pravoslavni duhovniki in zgodovinarji takšno uporabo relikvij ostro kritizirajo. Duhovnik in zgodovinar Aleksander Zanemonets je dejal, da poteza nima nič skupnega s krščanstvom, temveč gre za izkoriščanje cerkve in krščanstva v »patriotske« namene. Čapnin je uporabo zgodovinskih in verskih simbolov opisal kot »mobilizacijski mit«, ki povezuje različna zgodovinska obdobja in lahko pomembno vpliva na množično zavest. Patriarh Kiril je po razglasitvi delne mobilizacije leta 2022 dejal, da je smrt vojaka pri izpolnjevanju vojaške dolžnosti žrtev, ki »spere vse grehe«.
Vera na fronti
Hkrati nekateri ruski vojaki na fronti pravijo, da sta jim vera in prisotnost duhovnikov dejansko v moralno oporo. Nekdanji ruski vojak je za CNN povedal, da na fronti nastajajo improvizirane cerkve, vojaki pa pred odhodom na naloge molijo, duhovniki ob tem obiskujejo vojaške enote in bolnišnice. Ruski vojak, nastanjen v Zaporižiji, je možnost molitve, pogovora z duhovnikom ali dotika svetega predmeta opisal kot pomembno moralno podporo.
Po podatkih ruske državne agencije VCIOM se je leta 2026 približno dve tretjini prebivalcev opredelilo za pravoslavne kristjane. Pred 15 leti je bilo takih okoli 80 odstotkov. Verski strokovnjaki, ki jih je citiral CNN, obenem ocenjujejo, da vero danes redno prakticira le še približno dva odstotka krščenih pravoslavnih vernikov. Septembrske verske procesije so kljub temu pritegnile množice, v Moskvi po uradnih podatkih več kot 100.000 ljudi. Zgodovinar Konstantin Mihajlov meni, da takšni dogodki ne odražajo nujno verskega življenja večine Rusov, temveč tudi sposobnost cerkve, da s podporo države pritegne velike množice.