Rusija v kaliningrajski eksklavi gradi obsežen radarski sistem z antenskimi polji, katerih posamezni kraki so dolgi več kot 500 metrov. Naprava v bližini mesta Gvardejsk je od Poljske oddaljena približno 30 kilometrov, od Litve pa okoli 65 kilometrov. Kot poroča nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), ki se sklicuje na analizo satelitskih posnetkov, gre po vsej verjetnosti za radar, ki s pomočjo radijskih valov, odbitih od zgornjih plasti ozračja, zaznava objekte daleč onkraj običajnega radarskega dosega.
Sistem bi lahko imel doseg od 900 do 3000 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko pokrival območja od Poljske in Nemčije do Francije in Velike Britanije. Britanski časnik The Times ocenjuje, da bi sistem lahko »brez težav pokril Veliko Britanijo in preostali severni ter zahodni rob Evrope«. Takšen radar bi lahko zaznaval letala, manevrirne in balistične rakete ter vojaške ladje.
Kaliningrad kot vojaško oporišče
Kaliningrad, nekdanji Königsberg, je eno od strateško najpomembnejših ruskih oporišč na vzhodnem robu Nata. V eksklavi je sedež ruske baltske flote, tam pa so tudi številni sistemi zračne obrambe in raketne enote, med njimi sistemi Iskander, ki lahko nosijo jedrske konice. Rusija bi lahko v primeru spopada ogrozila tudi Suvalški koridor, ozek pas ozemlja med Poljsko in Litvo, ki baltske države povezuje z drugimi članicami Nata.
Po podatkih FAZ je v kaliningrajski eksklavi že zdaj več kot 20 objektov za prestrezanje signalov in elektronsko bojevanje. V bližini Černjahovska je na satelitskih posnetkih vidna tudi velika krožna antenska naprava. Takšni sistemi lahko prestrezajo satelitske komunikacije, spremljajo gibanje letal, zaznavajo izstrelitve raket in motijo radijske signale.
Motnje navigacije in širitev vojaške infrastrukture
Rusija že več let iz regije moti satelitski navigacijski sistem GPS. Litovske oblasti ocenjujejo, da je tam postavila najmanj 36 anten za tako imenovani spoofing, pri katerem naprave oddajajo ponarejene navigacijske podatke. Motnje otežujejo pomorski promet in civilno letalstvo na severovzhodu Evrope.
Satelitski posnetki razkrivajo tudi nove utrjene zaklone za bojna letala v Čkalovsku, ki bi jih lahko bolje zaščitili pred napadi brezpilotnikov. V Baltijsku je bil po navedbah poročila viden položaj protiletalskega sistema S-400 z dvignjenimi izstrelitvenimi rampami.
Vojaška krepitev ni omejena na Kaliningrad. V Kareliji ob meji s Finsko nastajajo nove vojašnice, skladišča in vadišča, gradbena dela potekajo tudi v leningrajskem vojaškem okrožju. Po analizah satelitskih posnetkov naj bi v Belorusiji, na nekdanjem sovjetskem vojaškem oporišču pri Slucku, nastajal velik kompleks za skladiščenje streliva.
Baltsko morje je za Moskvo pomembno tudi zaradi izvoza nafte. Gibanje večjega dela ruskih ladij je mogoče spremljati z radarskimi sateliti, tudi kadar imajo ladje izključene oddajnike, ki običajno sporočajo njihovo lokacijo.