Okoli 7,3 milijona Izraelcev danes glasuje na parlamentarnih volitvah, na katerih bodo odločali o prihodnji smeri države. Za njihove glasove se poteguje 38 list oziroma strank. Po javnomnenjskih projekcijah naj bi le približno tretjina presegla 3,25-odstotni parlamentarni prag. Za zmago se potegujeta stranki z nasprotnih političnih polov: desni Likud izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in sionistično-nacionalistična stranka Jašar (Pravičen), ki jo vodi nekdanji načelnik generalštaba Gadi Eisenkot.
Za varnost na volilni dan in po zaprtju volišč, predvidenem ob 22. uri po lokalnem času, bo skrbelo kar 22.000 policistov, približno 5000 več kot na prejšnjih volitvah. Oblasti se bojijo, da bi po objavi prvih rezultatov lahko prišlo do izgredov na obeh političnih straneh.
Napoved napada, ki ga ni bilo
Po poročanju ameriških medijev je 77-letni Netanjahu na Trumpovo administracijo pritiskal, naj pred torkovimi volitvami sproži nove napade na Iran. Trump je kot dan morebitnega napada določil minulo nedeljo, vendar do njega ni prišlo. V Izraelu sicer zanikajo, da bi do takšnih pritiskov dejansko prihajalo. »Izrael ni imel namena napasti Irana pred izraelskimi volitvami,« je dejal obrambni minister Izrael Kac. Opozicijo je obtožil, da poskuša ta poročila izkoristiti za sejanje dvomov o Netanjahujevi presoji.
Na nogah načelnik generalštaba in predsednik
V zadnjih dneh naj bi dejansko prihajalo do napetosti med Netanjahujem in načelnikom generalštaba Ejalom Zamirjem. Ta naj bi premierju na posebnem sestanku dejal, da ne vidi nobene operativne potrebe po napadih na Iran pred volitvami. Tudi iz opozicijskega tabora je prišlo jasno svarilo, naj se premier ne igra z izraelsko varnostjo. »Netanjahu, opazujem te. (…) Premier noče razumeti, da varnost Izraela ni orodje v politični igri, da življenja izraelskih državljanov in vojakov niso brez vrednosti ter da država Izrael ni njegova zasebna lastnina,« je sporočal Eisenkot.
Zaradi Trumpove podpore Netanjahuju in njegovega pristavka, da morata skupaj dokončati delo glede Irana, se je oglasil tudi izraelski predsednik Izak Hercog. Trumpovo sporočilo, da mora biti naslednji premier Netanjahu, je očitno razumel kot poseg v svoje pristojnosti. Dejal je namreč, da se ne bo uklonil pritisku ameriškega predsednika glede tega, komu naj zaupa mandat za sestavo vlade.
Kaj je vedel o načrtovanem napadu?
Netanjahu je med volilno kampanjo prav tako svaril, da bi drugačna vlada od Likudove privedla do ustanovitve palestinske države. Konec tedna je še drugič prejel podporo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izraelske volilce spomnil, da je Netanjahu odločen borec. Zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi ga Mednarodno kazensko sodišče išče na podlagi naloga za prijetje.
Opozicija je dvome o izraelskem premierju poskušala spodbuditi z enim ključnih vprašanj volilne kampanje: kaj je Netanjahu vedel pred Hamasovim terorističnim napadom 7. oktobra in kako je ukrepal? To vprašanje je v precejšnji meri zaznamovalo javno razpravo v začetku kampanje. Pritisk na Netanjahuja se je stopnjeval po poročilih, da sta ga na nevarnost napada opozorila egiptovski obveščevalni šef Abas Kamel in predsednik Združenih arabskih emiratov Mohamed bin Zajed. Opozicijski predstavniki so napovedali, da bodo v primeru zmage zahtevali preiskavo njegove odgovornosti, zlasti vprašanja, ali je pravočasno posredoval prejete informacije varnostnim službam. Ob vse večjih dvomih o ustreznosti Netanjahujevega ukrepanja je priljubljenost njegove stranke Likud močno upadla.
Eisenkot je stranko ustanovil šele pred 13 meseci
Eisenkot, ki je v Libanonu uporabljal strategijo povzročanja čim večjih izgub nasprotniku, se predstavlja kot bolj umirjen politik, a hkrati odločen zagovornik trde varnostne politike. Stranko Jašar je ustanovil pred trinajstimi meseci, njena priljubljenost pa je med Izraelci hitro zrasla. Skupaj z nekdanjimi politiki in pripadniki varnostnih organov je v središče strankarskega programa postavil nacionalno varnost.
Tudi v Jašarju Iran razumejo kot strateško grožnjo Izraelu. Če iranskega jedrskega programa ne bo mogoče omejiti po diplomatski poti, se zavzemajo za nove napade na islamsko republiko. Prav tako želijo odpraviti vladavino Hamasa v Gazi, precej manj jasno pa opredeljujejo prihodnost palestinske uprave.
