Stanovanje postaja vse večje finančno breme za milijone evropskih gospodinjstev. Najemnine, stroški energije, vzdrževanje nepremičnin in drugi stanovanjski izdatki marsikje rastejo hitreje od prihodkov, zato ljudem po plačilu stanovanjskih stroškov ostaja vse manj denarja za druge življenjske potrebe.
Po najnovejših podatkih Eurostata je leta 2025 kar 7,7 odstotka prebivalcev Evropske unije živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanje namenila več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. V absolutnih številkah to pomeni več kot 34 milijonov ljudi. Razlike med evropskimi državami so velike. Medtem ko se nekatere države soočajo z izrazito stanovanjsko obremenitvijo, je delež prebivalcev, ki za stanovanje namenijo tako velik del prihodkov, drugje precej nižji.
Grčija daleč pred drugimi, visoko tudi Danska in Nemčija
Najslabše se je odrezala Grčija. Leta 2025 je tam kar 26,4 odstotka prebivalcev živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanjske stroške namenila več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. To je več kot trikrat toliko, kot znaša povprečje EU. Med državami članicami sledijo Danska, Nemčija in Švedska. Po podatkih, predstavljenih v analizi Euronewsa, je delež takšnih prebivalcev na Danskem znašal 14,7 odstotka, v Nemčiji 11,2 odstotka, na Švedskem pa 10,8 odstotka.
Nad evropskim povprečjem so bile tudi Estonija z 8,8 odstotka, Češka z 8,2 odstotka in Luksemburg z 8,1 odstotka.
Visoka stanovanjska obremenitev ni omejena zgolj na Evropsko unijo. Med evropskimi državami zunaj EU izstopata Švica, kjer je delež znašal 15,3 odstotka, in Norveška s 13,5 odstotka. Med kandidatkami za članstvo v EU so nad evropskim povprečjem Turčija, Črna gora in Srbija. Na drugi strani lestvice je Ciper, kjer je bilo takšnemu finančnemu pritisku izpostavljenih le 2,4 odstotka prebivalcev. Nizke deleže so imele tudi Hrvaška, Slovenija in Slovaška.
Slovenija pod evropskim povprečjem
Slovenija se po tem kazalniku uvršča med države z nižjo stanovanjsko obremenitvijo. Leta 2025 je 3,5 odstotka prebivalcev živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanjske stroške namenila več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. To je občutno manj od povprečja EU, ki je znašalo 7,7 odstotka.
Podobno ugodno sliko kažeta tudi podatka za Hrvaško in Slovaško, medtem ko je bil delež na Cipru še nižji. Vendar je pri interpretaciji teh podatkov potrebna previdnost. Nizek delež gospodinjstev z zelo visoko stanovanjsko obremenitvijo sam po sebi še ne pomeni, da je stanovanje za prebivalce cenovno dostopno. Na rezultate vplivajo tudi struktura lastništva nepremičnin, razširjenost najemniškega trga, stanovanjska politika, višina dohodkov in socialni transferji, so opozorili raziskovalci.
Več kot 34 milijonov Evropejcev pod stanovanjskim pritiskom
Če pogledamo absolutne številke, je največ ljudi s prekomerno stanovanjsko obremenitvijo v Nemčiji. Tam je v takšnih gospodinjstvih živelo približno 9,4 milijona ljudi. Sledijo Turčija z 8,6 milijona, Francija s 4,4 milijona, Španija s 3,5 milijona in Italija z 2,9 milijona. Grčija je kljub precej manjšemu prebivalstvu na šestem mestu z 2,7 milijona prizadetih.
Strokovnjaki, ki jih navaja Euronews, opozarjajo na kombinacijo dejavnikov. Med najpomembnejšimi so rast cen nepremičnin, najemnin in energentov, ki pogosto prehiteva rast prihodkov. Hannah Widmer z züriške visoke tehniške šole ETH Zürich kot pomemben razlog izpostavlja nesorazmerje med naraščajočimi stanovanjskimi stroški in razmeroma skromno rastjo dohodkov, zlasti pri gospodinjstvih z nižjimi prihodki.
Pomembna je tudi struktura stanovanjskega trga. Najemniki na zasebnem najemniškem trgu so praviloma bolj izpostavljeni visokim stanovanjskim stroškom kot gospodinjstva, ki živijo v lastniških nepremičninah. Marietta Haffner s Tehniške univerze v Delftu opozarja še na vpliv cen energije, obrestnih mer in inflacije. Če ti stroški rastejo hitreje od prihodkov, se povečuje delež dohodka, ki ga gospodinjstva namenijo za stanovanje. Dodatno tveganje predstavlja prihodnja rast cen energije, ki bi lahko stanovanjsko breme še povečala.