Najprej o dejanski Nobelovi nagrajenki: Navi Pillay je južnoafriška pravnica in sodnica tamilskega indijskega rodu, ki je več desetletij delovala na področju človekovih pravic in mednarodnega kazenskega prava. Rodila se je leta 1941 v Durbanu v Južni Afriki, v času apartheida pa se je kot odvetnica zavzemala za pravice političnih zapornikov in aktivistov proti rasističnemu režimu. Leta 1967 je postala prva ženska v provinci Natal, ki je odprla lastno odvetniško pisarno.

Leta 1995 je postala prva temnopolta sodnica na višjem sodišču Južne Afrike. Med letoma 1995 in 2003 je bila sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando, med letoma 1999 in 2003 pa tudi njegova predsedujoča sodnica. Sodelovala je pri razvoju mednarodne sodne prakse o genocidu in spolnem nasilju v oboroženih spopadih. Pomembno vlogo je imela zlasti v sodnih postopkih, ki so utrdili priznanje posilstva kot možnega dejanja genocida.

Med letoma 2008 in 2014 je vodila Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice. Na tem položaju se je zavzemala za zaščito ranljivih skupin, enakost in odgovornost držav za kršitve človekovih pravic. Njeno ime je v zadnjih letih še posebej povezano z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Med letoma 2021 in 2025 je predsedovala neodvisni preiskovalni komisiji ZN za okupirano palestinsko ozemlje in Izrael. Komisija je septembra 2025 sklenila, da Izrael v Gazi izvaja genocid, ter pozvala k ukrepanju za preprečevanje nadaljnjih kršitev. Izrael je ugotovitve komisije zavrnil.

Ni slišal zanjo

Sedaj pa izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa s predvolilnega shoda v mestu Syracuse v ameriški zvezni državi New York: »ZDA, ki jih kot predsednik predstavljam jaz, bi morale prejeti Nobelovo nagrado za mir, vendar je niso.« Ponovil je, da je sam med predsedovanjem končal osem vojn. Dejal je tudi, da je dosegel izpustitev talcev, ki jih je na območju Gaze zadrževalo palestinsko islamistično gibanje Hamas.

»Kljub vsemu temu in vsem tem neverjetnim dosežkom so Nobelovo nagrado danes podelili liberalno usmerjeni osebi, ki dela pri Združenih narodih in za katero še nihče ni slišal,« je dejal vase zaverovan in dodal: »Za to osebo še nikoli nisem slišal, a ji vseeno čestitam.« Trump je Norveško obtožil, da je s tem, ko mu ni podelila nagrade, sprejela »sramotno in ponižujočo odločitev«. Po njegovih besedah je nagrada izgubila ugled zaradi »peščice radikalnih ideologov, ki nasprotujejo demokraciji in so pravi sovražniki civilizacije«. »Norveške ne bomo pozabili. Nagrade niste podelili človeku z največjimi dosežki v zgodovini,« je ocenil.

Navi Pillay je za novico, da je prejemnica Nobelove nagrade za mir, izvedela ob bučnem aplavzu stanovskih kolegov na sodišču v Nürnbergu, kjer je potekalo srečanje o mednarodnem pravu. »Če boste še malo bolj ploskali, bom morda nagrado delila s Trumpom,« se je pošalila. Neodvisni odbor, ki podeljuje Nobelovo nagrado za mir, je Navi Pillay ob razglasitvi označil za eno največjih zagovornic načel mednarodnega prava danes. S podelitvijo nagrade njej želijo spomniti svet, da je pravna država temelj sistema za zagotavljanje miru in nenasilno reševanje konfliktov. Trump je Norveško kritiziral že lani, ko je nagrado za mir prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Ta mu jo je pozneje sicer predala, vendar je Nobelov odbor poudaril, da je ni mogoče preklicati, deliti ali prenesti na drugo osebo.

Priporočamo