Ameriško politično prizorišče čaka burno obdobje. Demokrati so po zmagi v senatu in pomembnih pridobitvah v predstavniškem domu napovedali, da bodo pod drobnogled vzeli številne poteze administracije Donalda Trumpa v zadnjih dveh letih, analizira bruseljski Politico.
»Poiščite si odvetnika,« je v sredinih zgodnjih jutranjih urah vladne in druge uradnike opozoril kalifornijski kongresnik Robert Garcia, ki naj bi prevzel vodenje odbora za nadzor predstavniškega doma.
Demokrati bi lahko sprožili preiskave glede vojne z Iranom, delovanja zveznega preiskovalnega urada FBI in poslovnih interesov Trumpove družine. Politični spopadi bi lahko dodatno omejili predsednikovo sposobnost uresničevanja načrtov, posledice pa bi občutila tudi Evropa.
Trump bi lahko pritisk na Evropo še povečal
Evropske države bi lahko postale tarča še ostrejših Trumpovih odzivov na volilni poraz. Nekdanji nemški diplomat in dolgoletni predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger opozarja, da volilni izid ne pomeni nujno izboljšanja čezatlantskih odnosov. Nasprotno, pričakuje več napetosti in novih ameriških zahtev do Evrope.
Demokrati bodo lahko bolj odločno nadzirali predsednikovo administracijo, vplivali na proračunske postopke in postavljali strožje pogoje pri sprejemanju zakonodaje. Toda ameriški predsednik ima še vedno precejšnja pooblastila na področju zunanje politike, diplomacije, nacionalne varnosti in trgovine.
Trump bi lahko zato še bolj poudarjal svojo moč na mednarodnem prizorišču. Evropa je že dolgo ena od njegovih tarč, zlasti zaradi zahtev po večjih obrambnih izdatkih in drugačni porazdelitvi odgovornosti znotraj Nata.
Ukrajina bi lahko malo predahnila
Demokrati večinoma podpirajo nadaljnjo vojaško in finančno pomoč Ukrajini. Njihova zmaga bi lahko ustvarila ugodnejše razmere za nadaljevanje ameriške podpore Kijevu, vendar ta ne bo prišla čez noč.
Direktorica britanskega inštituta Chatham House Bronwen Maddox opozarja, da bi tudi ob politični odločitvi za povečanje pomoči do njene uresničitve lahko minili meseci ali celo leta.
Ukrajina medtem potrebuje predvsem takojšnjo pomoč pri obrambi pred ruskimi napadi, zlasti dodatne rakete za ameriške protiraketne sisteme patriot, ki so ključni za zaščito mest in infrastrukture pred prihajajočo zimo.
Trump bi lahko sklenil dogovor z Moskvo mimo Evrope
Trump se predstavlja kot predsednik miru in trdi, da je pomagal končati osem mednarodnih konfliktov. Vojno v Ukrajini je označil za eno najlažjih, ki bi jih bilo mogoče končati, vse pogosteje pa odgovornost za neuspeh pri doseganju dogovora pripisuje ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu.
Nekdanji ameriški diplomat Kurt Volker meni, da bi Trump lahko prezrl nasprotovanje Kijeva in evropskih zaveznic ter začel odpravljati sankcije proti Rusiji in iskati gospodarske dogovore z Moskvo. Po njegovem mnenju bi lahko predsednik ministrstvu za finance celo naročil, naj ne izvaja sankcij, ter si prizadeval za vrnitev velikih ameriških energetskih družb na ruski trg.
Pri Natu pa Volker ne pričakuje večjih sprememb. Ocenjuje, da Trump nima zadostne podpore za izstop ZDA iz zavezništva ali bistveno zmanjšanje ameriške vojaške navzočnosti v Evropi.
Cene energije se ne bodo znižale čez noč
Evropa si zaradi energetske krize želi umiritve razmer na Bližnjem vzhodu, vendar ameriške volitve same po sebi ne bodo prinesle nižjih cen nafte in plina.
Cene nafte so v ponedeljek zabeležile največji padec po avgustu, vendar je bila cena severnomorske nafte brent še vedno pri 108 dolarjih za sod.
Dokler Trump ne doseže dogovora s Teheranom, ki bi omogočil ponovno odprtje Hormuške ožine, bo energetski šok še naprej vplival na evropsko gospodarstvo in življenjske stroške prebivalcev. Izvršni direktor letalske družbe Ryanair Michael O'Leary je opozoril, da bi se letalska industrija brez dogovora z Iranom že marca ali aprila prihodnje leto lahko znašla v resni krizi.
Trump ima pri Iranu omejene možnosti: lahko nadaljuje vojaške operacije, popusti zahtevam Teherana ali pa odgovornost za reševanje krize prepusti drugim državam, predvsem evropskim in azijskim, še piše Politico.
Washington bi lahko zajel politični kaos
Obstaja tudi možnost, da bo ameriška politika v prihodnjih mesecih tako zaposlena z notranjimi spopadi, da bo za zunanjo politiko ostalo precej manj časa.
Nekdanja podpredsednica Kamala Harris je že opozorila demokrate, naj ne poskušajo znova sprožiti postopka za odstavitev Trumpa. Nekdanji chicaški župan Rahm Emanuel pa jih poziva, naj se namesto političnega obračunavanja osredotočijo na življenjske stroške, zvišanje zvezne minimalne plače in nova etična pravila za vse tri veje oblasti.
Kljub pozivom k zmernosti se Washingtonu verjetno obeta obdobje ostrih političnih spopadov. Ti ne bodo potekali le med republikanci in demokrati, temveč tudi znotraj obeh strank, ki že razmišljata o svoji prihodnosti po Trumpovem predsedovanju.
Za Evropo bi to lahko pomenilo še več negotovosti. Ameriška administracija bo sicer ostala pomemben igralec v mednarodnih odnosih, vendar bo njena pozornost v prihodnjih dveh letih morda precej bolj usmerjena v domače politične obračune.
