Drugi dve preizkušata materiale za toplotno zaščito in navigacijske sisteme, ki jih bodo potrebovali ob vrnitvi skozi Zemljino ozračje pri hipersoničnih hitrostih. Skupaj predstavljajo majhen, a pomemben korak k razvoju nove industrijske panoge, ki bi lahko postala zelo dobičkonosna: proizvodnji zdravil in drugih materialov v vesolju, piše Guardian.
Tri plovila v orbiti
Plovila pripadajo kalifornijskemu podjetju Varda Space Industries. Dve je 1. oktobra v vesolje ponesla ista raketa, tretje pa so izstrelili 20. oktobra. Podjetje je tako prvič v zgodovini hkrati imelo tri plovila v Zemljini orbiti. S tem se približuje uresničitvi načrta, da bi vzpostavilo floto orbitalnih farmacevtskih tovarn.
»Smo prvo podjetje v zgodovini človeštva, ki je hkrati izstrelilo več komercialnih plovil za vrnitev na Zemljo. Z večanjem pogostosti izstrelitev postaja nekoč nora zamisel o proizvodnji izdelkov v vesolju vse bolj uresničljiva,« je za Guardian povedal Will Bruey, izvršni direktor podjetja Varda.
Drugačna rast kristalov
Razlogov za proizvodnjo nekaterih materialov v vesolju je več, med najpomembnejšimi pa je mikrogravitacija oziroma zelo šibek vpliv težnosti. Na Zemlji težnost povzroča usedanje delcev, razpršenih v tekočinah, razlike v gostoti pa ustvarjajo tokove. Oboje lahko moti nastajanje kristalov.
»Če lahko odpravimo te vplive, lahko dosežemo, da kristali rastejo na veliko bolj urejen način,« je za Guardian pojasnila dr. Meganne Christian, vodja misij za proizvodnjo v vesolju pri britanski organizaciji Satellite Applications Catapult.
Nove možnosti
Za farmacevtska podjetja bi to lahko odprlo nove možnosti pri razvoju zdravil. Velikost, oblika in razporeditev kristalov učinkovine namreč vplivajo na to, kako hitro se zdravilo raztopi, kako stabilno je in na kakšen način ga je mogoče uporabiti. V nekaterih primerih bi lahko zdravila, ki jih je zdaj treba dajati z infuzijo v žilo, preoblikovali v pripravke za preprostejše vbrizgavanje.
Guardian še navaja, da bi lahko prednosti proizvodnje v vesolju izkoristili tudi pri izdelavi drugih materialov, denimo polprevodnikov, ki se uporabljajo v številnih napravah, od pametnih telefonov do električnih vozil. Mikrogravitacija in odsotnost zraka bi lahko omogočili izdelavo čistejših kristalov z manj napakami.
»Osebno bi si zelo želela poskusiti izdelati grafen v mikrogravitaciji. Teoretično gre za izjemen material, v praksi pa se pri kristalih pojavi veliko napak. Podobno je pri polprevodnikih. Če lahko zmanjšamo število napak, dobimo material z bistveno boljšimi lastnostmi,« je za Guardian povedala Christianova.