Zasedanja se je udeležila tudi slovenska delegacija pod vodstvom premierja Janeza Janše, ki je v svojem govoru v četrtek med drugim poudaril potrebo po odpravi dvojnih meril pri obravnavanju svetovnih kriz.
Predsednik Generalne skupščine ZN Halilur Rahman je ob zaključku dejal, da so voditelji držav razpravljali o svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, zastoj pri razvoju, poglabljanje neenakosti in hitre tehnološke spremembe. Kljub različnim pogledom pa je po njegovih besedah iz razprave izšla skupna ugotovitev, da so ZN še vedno nepogrešljivi.
Od razprav o miru do umetne inteligence
Osrednja tema razprave je bila po njegovih besedah mir, ki so ga voditelji predstavljali kot nujno potrebo, povezano z zaščito ustanovne listine ZN, mednarodnega prava in civilistov. Janša in drugi so poudarjali vojno Rusije proti Ukrajini, pa tudi druge spopade, v ospredju pa so bili tudi pozivi h koncu nasilja nad Palestinci. Predsednik ZDA Donald Trump je tudi tokrat podal govor, podoben predvolilnemu, grozil Iranu, vendar pa do samih ZN tokrat ni bil tako kritičen kot prej.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, katerih uresničevanje zamuja. Razprave so izpostavile tudi neenakosti v svetovnem gospodarstvu, saj imajo države, ki se soočajo z največjimi dolgovi, podnebno ranljivostjo in finančnimi omejitvami, pogosto najmanj vpliva na ustanove, ki oblikujejo globalni gospodarski sistem.
V razpravi je pomembno mesto dobila tudi umetna inteligenca. Rahman je opozoril, da je o tem letos govorilo 128 delegacij, medtem ko jih je pred štirimi leti to vprašanje izpostavilo le pet. Države so razpravljale o nadzoru nad tehnologijo, odgovornosti, dostopu do nje ter tveganju, da bi njen razvoj še povečal razlike med državami. Po Rahmanovih besedah mora upravljanje umetne inteligence ostati osredotočeno na ljudi in vključevati tudi interese držav v razvoju.
Razprava je odprla vprašanje reforme ZN, govorniki so sicer zagovarjali multilateralizem, hkrati pa pozivali k spremembam ustanov, ki ga izvajajo. Rahman je posebej izpostavil zahteve po političnih reformah in dejstvo, da Afrika še vedno nima stalnega sedeža v Varnostnem svetu.
Obravnavali so tudi človekove pravice, položaj civilistov, manjšin, migrantov in beguncev ter diskriminacijo žensk in deklet.
Na dnevnem redu posebnega zasedanja je bil boj proti rasizmu, diskriminaciji in ksenofobiji. Države so ob tem pozivale k odpravljanju posledic suženjstva in kolonializma ter k večji uporabi ukrepov za preprečevanje rasizma in sovražnega govora.
Na letošnji splošni razpravi je po podatkih predsednika Generalne skupščine spregovorilo 194 predstavnikov, med njimi 113 voditeljev držav in vlad, en prestolonaslednik, 11 podpredsednikov, sedem namestnikov predsednikov vlad in 48 ministrov.
Zasedanja še ni konec
Zaključek splošne razprave sicer ne pomeni konca 81. zasedanja Generalne skupščine. Od oktobra do decembra bo 193 držav članic nadaljevalo vsebinsko delo, med drugim v šestih glavnih odborih, ki obravnavajo vprašanja razoroževanja in mednarodne varnosti, gospodarskih in finančnih zadev ter humanitarnih in socialnih vprašanj.
Generalna skupščina bo do konca leta - ko bo dobila predlog od Varnostnega sveta - odločala o potrditvi naslednika generalnega sekretarja Antonia Guterresa, ki bo položaj zapustil konec leta.
Zadnji dan splošne razprave je potekalo redno zasedanje Varnostnega sveta o razmerah na Bližnjem vzhodu, na katerem so bili v ospredju razprave izraelske naselbine, premirje v Gazi in možnosti za uresničitev rešitve dveh držav. Govorniki so opozarjali, da širjenje naselbin in nasilje ogrožata možnost oblikovanja palestinske države.
Države so pozivale k zagotovitvi humanitarnega dostopa do Gaze in nadaljevanju prizadevanj za mir, pri čemer so se razlikovale glede ukrepov, potrebnih za dolgoročno ureditev razmer. Nekatere so izpostavile vprašanje izraelskih naselbin, druge pa razorožitev Hamasa in reforme palestinskega upravljanja.