Njegova žena je bila civilistka, ki je ostala v Kijevu in skrbela zanj, medtem ko je bil na bojišču. A prav 29-letna Maša je 25. septembra postala žrtev vojne. Močan ruski brezpilotnik je zadel poslovno stavbo v Kijevu, v kateri je delala.
Danilo Ivženko se težko sprijazni z dejstvom, da je vojna terjala življenje njegove žene. »Jaz sem vojak in se borim proti Rusiji. Če bi me ubil ruski vojaški brezpilotnik, balistični izstrelek ali kar koli drugega, bi bilo to pošteno. Mi ubijamo Ruse, Rusi ubijajo nas. Smo vojaki in vemo, kaj počnemo,« je povedal za CNN.
»Ubiti vojaka je strašno, vendar je to del vojne. Maša pa je bila civilistka. Ni držala orožja in ni nosila uniforme. Bila je civilistka in tistega dne je preprosto opravljala svoje delo,« je dodal.
Kijev pod skoraj neprekinjenimi napadi
Vsakdanje življenje v Kijevu se je močno spremenilo 27. avgusta, ko je Rusija začela skoraj neprekinjene zračne napade na mesto. Od takrat naj ne bi minil niti en dan brez alarma. V povprečju jih je okoli sedem na dan, občasno pa tudi do 13. Ukrajinska vojska ima vse več težav pri obrambi Kijeva, saj ji kritično primanjkuje protiletalskega orožja za prestrezanje ruskih izstrelkov in najnovejših brezpilotnih letal na reaktivni pogon.
Med 27. avgustom in 4. oktobrom je bilo v Kijevu in širši regiji ubitih najmanj 98 ljudi, 435 pa ranjenih. Ruski brezpilotniki so zadeli tudi več pomembnih stavb v središču mesta, med njimi sedež ukrajinske varnostne službe, nacionalno akademijo znanosti, visoki sodni svet in podatkovni center enega od telekomunikacijskih podjetij.
Rusija trdi, da napada izključno vojaške cilje, vendar so bili v napadih večkrat prizadeti tudi civilni objekti. Vsakdanje življenje dodatno otežuje nova taktika, saj Moskva ne napada več zgolj ponoči.
Novi brezpilotniki omogočajo napade ves dan
Rusija je zračne napade prej večinoma izvajala ponoči, s čimer naj bi zmanjšala možnosti za njihovo prestrezanje. Ljudje so zato pogosto preživljali noči v zakloniščih, podnevi pa so lahko živeli razmeroma normalno. Novi ruski brezpilotniki na reaktivni pogon pa omogočajo napade kadar koli v dnevu. Vsakič, ko se sproži zračni alarm, del podjetij in služb preneha delovati, javni prevoz se deloma ustavi, prebivalci pa se umikajo na varno.
Med novimi tarčami so tudi mostovi čez Dneper, ki so ključni za promet med obema deloma Kijeva. Južni most, po katerem potekata cestni promet in podzemna železnica, je bil v dveh dneh zadet kar petkrat, severni most pa dvakrat konec tedna. Po teh prometnicah se vsak dan pelje okoli 600.000 vozil.
Med najbolj prizadetimi so otroci
Sprememba ruske taktike je sovpadla z začetkom šolskega leta. Od približno 250.000 otrok v Kijevu jih približno polovica obiskuje pouk v živo, drugi pa se izmenjujejo med poukom na daljavo in poukom v učilnicah. Nekatere šole delujejo izključno prek spleta, druge pa so pouk preselile v podzemne prostore. Nevarnost se je pokazala v četrtek, ko je ruski brezpilotnik zadel šolo, v kateri je bilo več kot sto otrok.
Ravnateljica Olena Čorna je povedala, da se je prejšnji alarm šele končal, ko so se sirene znova oglasile. »Vsi smo stekli v zaklonišče in tam ostali. Slišali smo, kako se stavbe rušijo, šola se je napolnila z dimom, vendar so bila vrata zaklonišča zaprta, zato nismo ničesar občutili,« je povedala. Nihče ni bil poškodovan, vendar je bila šola močno poškodovana.
»Ne morem biti ves čas v zaklonišču«
Nenehni alarmi hkrati vse bolj izčrpavajo prebivalce, zato mnogi priznavajo, da ne upoštevajo več vsakega priporočila za odhod v zaklonišče. »Ne morem biti ves čas v zaklonišču, ker moram še naprej živeti in študirati,« je za CNN povedala 20-letna študentka Sofija Zaremba. Dan pred pogovorom je bila priča napadu brezpilotnika v bližini svoje fakultete. »Bilo je nepričakovano. Navadiš se, da brezpilotniki letijo naokoli in da lahko zadenejo nekaj v bližini, vendar je bilo tokrat zelo glasno in nas je presenetilo,« je povedala.
V tistem trenutku je, kot pravi, razmišljala le o tem, da bi lahko sledil nov napad. »Samo razmišljala sem, da alarm še vedno traja in da bi, bog ne daj, naslednji napad lahko bil v bližini,« je dejala. Dodala je, da je izgubila tudi tisto malo občutka varnosti, ki ji je še ostal. Naslednji dan polovico dneva ni mogla vstati iz postelje.
Brezpilotniki, ki jih je težko prestreči
Rusija trenutno vse pogosteje uporablja reaktivna brezpilotnika geran-4 in geran-5. Podobna sta majhnim manevrirnim izstrelkom, letita lahko s hitrostjo do 600 kilometrov na uro in pogosto nosita močne bojne konice. Sta prehitra in letita previsoko, da bi ju mobilne obrambne enote zlahka sestrelile. Za njuno prestrezanje so potrebni izstrelki zemlja–zrak ali bojna letala, ki jih ima Ukrajina v omejenih količinah.
Hkrati njuna proizvodnja stane le del cene manevrirnega izstrelka, kar Rusiji omogoča, da ju izstreli v velikem številu. Po besedah Jurija Ihnata, tiskovnega predstavnika ukrajinskih letalskih sil, je Rusija avgusta izstrelila 2850 takšnih brezpilotnikov, septembra pa 3177. Eden od njih, geran-5, je 25. septembra zadel poslovno stavbo, v kateri je delala Maša Ivženko. Za Danila je napad pomenil konec življenja, kot ga je poznal.
»Bila je moja najboljša prijateljica«
Danilo je za CNN povedal, da je pri Maši najbolj cenil to, da sta bila oba nekdanja novinarja in sta vedno imela temo za pogovor. »Bila je moja najboljša prijateljica in vse moje življenje je bilo zgrajeno okoli tega, da imava drug drugega,« je povedal. Ko se je Danilo leta 2024 pridružil vojski, sta kupila psa Jessie, da Maša ne bi bila sama. Vzela sta stanovanjsko posojilo, načrtovala sta tudi otroke.
Na dan napada je Danilo Mašo odpeljal do pisarne, da bi vzela prenosni računalnik in nadaljevala delo od doma. V stavbo je vstopila le za nekaj minut, medtem ko je Danilo peljal na sprehod Jessie. Takrat je brezpilotnik zadel stavbo. Reševalci so mu povedali, da je Maša takoj umrla. »Identificiral sem jo. Pokopal sem svoje soborce in psihično sem pripravljen na to, da bom nekoč pokopal tudi starše. Takšno je življenje. Toda ko so ubili Mašo, so ubili tudi mene,« CNN povzema njegove besede.