Pohlep, manipulacija in pretkanost so rdeča nit dveh opernih zgodb, ki bosta zaznamovali julij na 74. Ljubljana Festivalu. Medtem ko Saint-Saënsova opera Samson in Dalila razpira mračno vsebino biblijske izdaje, Rossinijev Seviljski brivec isto preračunljivost uporabi za duhovit triumf nad usodo. Obe deli sta svojo pot na odre začeli s precejšnjim uporom, preden sta prav zaradi neizprosne študije človeškega značaja obveljali za klasiki.
Arhitektka brezusmiljne manipulacije
Biblijska drama Samson in Dalila v koncertni izvedbi 9. julija razpira neizprosno študijo o uničujoči moči manipulacije. Namesto ljubezni v ospredje stopa hladna pretkanost filistejske zapeljivke. Svojo milino uporabi le kot orodje, da zlomi heroja in ga na svojih kolenih prepusti sovražniku. To kompleksno protagonistko bo upodobila Marie-Nicole Lemieux, v vlogi Samsona pa se ji bo pridružil tenorist Nicolai Schukoff.
Za obstoj mojstrovine je zaslužen vizionarski Franz Liszt. Camilla Saint-Saënsa je spodbudil k dokončanju projekta in leta 1877 v Weimarju osebno dirigiral premiero. Interpretacijo v Ljubljani bo vodil maestro Charles Dutoit, čigar analitična natančnost izvira iz študija matematike. Svojo kariero je začel s srečnim naključjem, ko je kot najstnik nepričakovano vskočil namesto dirigenta in prvič vodil orkester. Pod njegovo taktirko bodo moči združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter poljski Zbor NFM.
Mojster iskrive ukane
Povsem drugačen obraz preračunljivosti bo 15. in 16. julija razkrila brezčasna komedija Seviljski brivec Gioachina Rossinija. V Ljubljano prihaja zasedba beneškega Gledališča La Fenice, simbola tradicije bel canta. Ime gledališča, ki v prevodu pomeni feniks, priča o njegovi burni zgodovini; po uničujočih požarih se je vsakič znova veličastno rodilo iz pepela. Pod režijsko taktirko Bepija Morasija bodo beneški gostje v italijanščini pričarali tisto značilno igrivost, s katero brivec Figaro v imenu ljubezni (in denarja) skuša ukaniti strogega skrbnika Bartola.
Rossini naj bi to duhovito mojstrovino skomponiral v manj kot treh tednih. Legenda pravi, da je ves ta čas preživel zaprt v hiši, oblečen le v kopalni plašč, pri tem pa se sploh ni menil za britje. To ostaja precejšnja ironija za avtorja najslavnejšega brivca na svetu. Čeprav je rimsko občinstvo delo na premieri leta 1816 sprva zavrnilo, so spevne melodije hitro osvojile svet. Figarova arija Largo al factotum je postala celo del pop kulture; v nepozabnih komičnih prizorih sta jo proslavila risana junaka Bugs Bunny ter Tom in Jerry.
